FIŠ v sodobni družbi
Odprta koda, konkurenčna prednost podjetij?
Na Otočcu je potekal 4. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov z naslovom »Odprta koda, konkurenčna prednost podjetij?«. Pripravili sta ga Gospodarska zbornica Dolenjske in Bele krajine in Fakulteta za informacijske študije Novo mesto.
Odprta koda označuje programsko opremo, za katero je uporabnikom na voljo izvorna programska koda in zanjo veljajo drugačna licenčna pravila glede načina uporabe, kopiranja spreminjanja kode in distribucije kot za večino lastniške programske opreme. Odprtokodna programska oprema je velikokrat, vendar ne vedno, brezplačno dostopna na spletu.
Odprtokodne programe kot so Firefox, LibreOffice, OpenOffice, Linux, Ubuntu, Apache, MySQL in PHP uporabljajo številna svetovno znana podjetja, med drugim tudi Google, Amazon, IBM in Oracle. Prednosti odprtokodnih programov pa so zaznale tudi številne organizacije v Sloveniji, med njimi na vseh sodiščih, v zdravstvenih domovih Ljubljana, Koper in Maribor ter tudi v številnih podjetjih. Med njimi sta tudi Trimo d.d. in Adria Mobil d.o.o. Priložnost v odprti kodi pa vidi tudi Ministrstvo za javno upravo, kjer so izvedli študijo odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v državni upravi in akcijski načrt uvedbe.
Na posvetu je beseda tekla tudi o pravnem vidiku uporabe odprte kode. Pojavljajo se težave pri pravnem vidiku licenciranja; lastništvo, težave podeljevanja licenc, pravna narava licenc ter pravno varstvo.
Računalništvo v oblaku prinaša podjetjem virtualizirana računalniška sredstva, ki so na voljo preko spleta. Za organizacijo prinaša prehod »na oblak« kratkoročne in dolgoročne pozitivne posledice, med drugim prihranek (cena prehoda je nižja kot če bi podjetje kupilo novo opremo), večjo fleksibilnost, ni velikih namestitev, usposabljanje uporabnikov je lažje in cenejše, cikli nakupov pa so krajši (organizacija se lahko odloči za mesečna ali letna naročila ali pa plačilo po pavšalu).
Odprtokodni programi ne konkurirajo le pisarniškim paketom programske opreme, temveč tudi programom za namizno založništvo. Tak program je Scribus, ki je primeren na primer za samozaložbo. Programom za urejanje fotografij pa je odlična alternativa odprtokodni brezplačni program Gimp.
Podjetje lahko z uporabo odprtokodnih programov prihrani veliko denarja, pri tem pa ni bistvene razlike v končnem rezultatu. Uporabnikom je na voljo veliko virov, praks in primerov, s katerimi si lahko pomagajo pri uporabi programov. Zahtevnejši pa lahko z izvorno kodo prilagodijo program svojim potrebam.
Na posvetu so različne tematike s področja odprte kode in računalništva v oblaku predstavili koordinator Centra odprte kode Slovenije Andrej Kositer, sekretar na Ministrstvu za javno upravo Tomaž Zver, Jerneja Šavrič in dr. Matej Mertik s Fakultete za informacijske študije Novo mesto, Miha Vuk iz podjetja XLAB d.o.o., Matjaž Vidovič iz podjetja Trimo d.d., Tomaž Novak iz podjetja Adria Mobil d.o.o.
