V torek, 14. novembra 2023, je Jelena Joksimović uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Patterns discovery in Slovenian public spending: a data-driven approach to corruption detection / Odkrivanje vzorcev porabe javnega denarja v Sloveniji: podatkovno usmerjen pristop odkrivanja korupcije«.
Komisijo za zagovor sta sestavljali izr. prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska in izr. prof. dr. Simona Kukovič.
Doktorsko disertacijo je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Zorana Levnajića in somentorstvom doc. dr. Bernarda Ženka.
Povzetek doktorske disertacije:
Korupcija je razširjen družbeni problem, ki pomeni zlorabo javnega pooblastila za osebne koristi. Tradicionalno se je korupcija ocenjevala s pomočjo anket o zaznavanju, ki temeljijo na preverjanju posameznikov o njihovih pogledih na korupcijo, namesto da bi jo neposredno merili. Takšne ocene se soočajo s izzivi pri natančnem zajemanju korupcije in pogosto odstopajo od dejanskih ravni korupcije.
Nedavni napredek pri zbiranju podatkov, ki ga spodbujajo pozivi k transparentnosti v javnih institucijah in ga omogočajo izboljšane zmogljivosti računalništva in shranjevanja, je odprl neprimerljive priložnosti za veliko bolj natančno analizo korupcijskih procesov. Z kvantitativno analizo konkretnih naborov podatkov, kot so transakcije med javnim sektorjem in zasebnimi podjetji, pogodbeni dokumenti, evidenca javnih naročil, izidi razpisov in cene zdravstvenih proizvodov, so se odprle nove poti za obravnavo in napovedovanje korupcije. Ta znanstvena prizadevanja so namenjena odkrivanju najboljših politik za zmanjšanje korupcije in obnovitev zaupanja v javne institucije.
Ta doktorska disertacija je pionir tega novega pristopa, saj vzpostavlja partnersko sodelovanje s Komisijo za preprečevanje korupcije v Republiki Sloveniji (KPK). Z uporabo najsodobnejšega rudarjenja podatkov, statistične analize in strojnega učenja smo analizirali velik nabor podatkov KPK, ki podrobno opisuje 17 let javne porabe za zasebna podjetja in prejeta darila javnim uslužbencem. Razkrili smo vrsto ugotovitev v treh raziskovalnih smereh:
- Odkrili smo prisotnost samoorganizacijskih načel, ki urejajo slovenske javne izdatke. Takšni mehanizmi se običajno pojavljajo v bolj urejenih (npr. fizičnih) sistemih in so v tem kontekstu presenetljivi, saj so interakcije prevladujoče s človeškimi dejavniki.
- Zgradili smo interaktivni okvir, prilagojen za uporabo KPK. Omogoča hitro prepoznavanje sumljivih zasebnih podjetij, katerih prihodki iz javnih virov kažejo vidne razlike, ki so v korelaciji s spremembami vlade.
- Končno s pomočjo obdelave naravnega jezika razkrivamo, kako lahko na videz nedolžna ceremonialna darila spodbujajo favoriziranje in omogočajo zlorabo javnih položajev za osebne koristi. Ponazarjamo razlike med zakoni, ki urejajo poročanje o darilih, in dejansko prakso.
Skratka, ta raziskava je prispevala k: (i) novim računalniškim metodam za analizo korupcije na osnovi podatkov in (ii) boljšemu razumevanju družbenih procesov, ki urejajo javno porabo v Sloveniji. Naše delo podaja dragocena priporočila vladnim, javnim in upravnim organom. Upamo, da bodo ti vpogledi okrepili uporabo transparentnih javnih podatkov kot ključnega orodja v boju proti korupciji.
Iskrene čestitke!
