asist. dr. Albert Zorko

Email: albert.zorko@gmail.com

Govorilne ure: po dogovoru

Bibliografija:

  • Zorko, A. & Levnajić, Z. (2014). Mental disorder diagnostics from analysis of. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
  • Zorko, A. & Levnajić, Z. (2015). A novel approach to determine the central. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
  • Zorko, A & Levnajić, Z. (2017). Data analysis of hearth-rate variability. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
  • Zorko, A., Frühwirth, M., Goswami, N., Levnajić, Z. & Moser, M. (2018). Precise measurement of heart rate dynamic distinguishes sleep from awake for man and woman. ESGCO. Wiena Austria.
  • Zorko, A. Frühwirth, N. Goswami, M. Moser & Z. Levnajić. (2020). Heart Rhythm Analyzed via Shapelets Distinguishes Sleep From Awake. Frontiers in Physiology 10, doi:10.3389/fphys.2019.01554.
  • Zorko, A. (2020). Modelling human cardiorespiratory system through heart-rate variability, FIŠ Novo mesto, COBISS_ID: 29947651

Leta 1994 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Udeleževal se je različnih strokovnih izobraževanj od programa Študijskega izpopolnjevanja iz računalništva in informatike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, do Cisco seminarja. Študijsko pot je nadaljeval na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu na doktorskem programu Informacijska družba. V sklopu študija je s FIŠem vzpostavil sodelovanje na strokovnem področju z Medicinsko fakulteto iz Graza in Human Research Institutom iz Weiza. Pomemben mejnik tega sodelovanja je bil leta 2020, ko je pod mentorstvom izr. prof. dr. Zorana Levnajića in prof. dr. Maximiliana Moserja uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: »Modelling Human Cardiorespiratory System Through Heart-Rate Variability«. Od leta 2020 tudi izvaja vaje pri predmetu Informacijski sistemi na programih ISD in RST; od leta 2021 pa vaje pri predmetu Uvod v podatkovne znanosti na magistrskem študijskem programu Podatkovne znanost ter vaje pri predmetu Razvoj programske opreme na magistrskem študijskem programu RST. Sodeluje z Laboratorijem za kompleksne sisteme in podatkovne znanosti (http://codlab.fis.unm.si/). Še naprej ostajajo pomembno raziskovalno področje algoritmi v biomedicini in ugotavljanje znanj iz biomedicinski podatkov.

He graduated in 1994 from the Faculty of Electrical Engineering in University of Ljubljana. After study he participated in various professional trainings, from the program of Advanced training in computer science and informatics at the Faculty of Mathematics and Physics in Ljubljana, to the Cisco seminar. He continued his studies at the Faculty of Information Studies in Novo mesto in the doctoral program Information Society. As part of his studies, he established cooperation with FIŠ in the professional field with the Faculty of Medicine in Graz and the Human Research Institute in Weiz. An important milestone of this cooperation was in 2020, when under the mentorship of Assoc. dr. Zoran Levnajić and prof. Dr. Maximilian Moser successfully defended his doctoral dissertation: “Modeling Human Cardiorespiratory System Through Heart-Rate Variability”. Since 2020 he is conducting exercises in the subject Information Systems (study programs Informatics in Contemporary Society / Computer Science and Web Technologies) and from 2021 exercises in the subject Introduction to Data Sciences in the Master’s study program Data Science and exercises in the subject Software Development in the Master’s study program Computer Science and Web Technologies. He is cooperating with the Laboratory for Complex Systems and Data Sciences (http://codlab.fis.unm.si/). Algorithms in biomedicine and knowledge identification from biomedical data remain an important research area.

2. letnik

Informacijski sistemi

Informacijski sistemi predstavljajo osnovo za učinkovito delovanje organizacij, saj organizacije poslujejo z ogromno količino podatkov, zato je pomembna struktura in življenjski cikel informacijskega sistema. Enota za informacijske sisteme mora skrbeti za tehnologijo (strojna, komunikacijska in programska oprema), ljudi v informacijskem sistemu in pravila za doseganje varnosti, standardov delovanja ter etičnosti. Hkrati v organizacijah obstaja več informacijskih sistemov (nabavni, proizvodni, prodajni, računovodski, kadrovski), ki jih bodo študentje spoznali pri predmetu. Na predavanjih, eksperimentalnih vajah ter s seminarsko nalogo študentje spoznajo informacijski inženiring in so zmožni sodelovati pri razvoju informacijskega sistema organizacije. Povezava na učni načrt.

2. letnik

Informacijski sistemi

Informacijski sistemi predstavljajo osnovo za učinkovito delovanje organizacij, saj organizacije poslujejo z ogromno količino podatkov, zato je pomembna struktura in življenjski cikel informacijskega sistema. Enota za informacijske sisteme mora skrbeti za tehnologijo (strojna, komunikacijska in programska oprema), ljudi v informacijskem sistemu in pravila za doseganje varnosti, standardov delovanja ter etičnosti. Hkrati v organizacijah obstaja več informacijskih sistemov (nabavni, proizvodni, prodajni, računovodski, kadrovski), ki jih bodo študentje spoznali pri predmetu. Na predavanjih, eksperimentalnih vajah ter s seminarsko nalogo študentje spoznajo informacijski inženiring in so zmožni sodelovati pri razvoju informacijskega sistema organizacije. Povezava na učni načrt.