viš. pred. dr. Albert Zorko
Email: albert.zorko@fis.unm.si
Govorilne ure: po dogovoru
Bibliografija:
- Zorko, A. & Levnajić, Z. (2014). Mental disorder diagnostics from analysis of. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
- Zorko, A. & Levnajić, Z. (2015). A novel approach to determine the central. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
- Zorko, A & Levnajić, Z. (2017). Data analysis of hearth-rate variability. ITIS. Novo mesto: FIŠ.
- Zorko, A., Frühwirth, M., Goswami, N., Levnajić, Z. & Moser, M. (2018). Precise measurement of heart rate dynamic distinguishes sleep from awake for man and woman. ESGCO. Wiena Austria.
- Zorko, A. Frühwirth, N. Goswami, M. Moser & Z. Levnajić. (2020). Heart Rhythm Analyzed via Shapelets Distinguishes Sleep From Awake. Frontiers in Physiology 10, doi:10.3389/fphys.2019.01554.
- Zorko, A. (2020). Modelling human cardiorespiratory system through heart-rate variability, FIŠ Novo mesto, COBISS_ID: 29947651
Leta 1994 je diplomiral na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani. Udeleževal se je različnih strokovnih izobraževanj od programa Študijskega izpopolnjevanja iz računalništva in informatike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, do Cisco seminarja. Študijsko pot je nadaljeval na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu na doktorskem programu Informacijska družba. V sklopu študija je s FIŠem vzpostavil sodelovanje na strokovnem področju z Medicinsko fakulteto iz Graza in Human Research Institutom iz Weiza. Pomemben mejnik tega sodelovanja je bil leta 2020, ko je pod mentorstvom izr. prof. dr. Zorana Levnajića in prof. dr. Maximiliana Moserja uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: »Modelling Human Cardiorespiratory System Through Heart-Rate Variability«. Od leta 2020 tudi izvaja vaje pri predmetu ISD in sodeluje z Laboratorijem za kompleksne sisteme in podatkovne znanosti (http://codlab.fis.unm.si/). Še naprej ostajajo pomembno raziskovalno področje algoritmi v biomedicini in ugotavljanje znanj iz biomedicinski podatkov.
—
He graduated in 1994 from the Faculty of Electrical Engineering in University of Ljubljana. After study he participated in various professional trainings, from the program of Advanced training in computer science and informatics at the Faculty of Mathematics and Physics in Ljubljana, to the Cisco seminar. He continued his studies at the Faculty of Information Studies in Novo mesto in the doctoral program Information Society. As part of his studies, he established cooperation with FIŠ in the professional field with the Faculty of Medicine in Graz and the Human Research Institute in Weiz. An important milestone of this cooperation was in 2020, when under the mentorship of Assoc. dr. Zoran Levnajić and prof. Dr. Maximilian Moser successfully defended his doctoral dissertation: “Modeling Human Cardiorespiratory System Through Heart-Rate Variability”. Since 2020, he has also been conducting exercises in the subject ISD and cooperating with the Laboratory for Complex Systems and Data Sciences (http://codlab.fis.unm.si/). Algorithms in biomedicine and knowledge identification from biomedical data remain an important research area.
1. letnik
Uvod v informatiko
Predmet Uvod v informatiko predstavi osnovne informacijske sisteme, njihove značilnosti, učinke in standarde. Izpostavi tudi vprašanja varnosti in etičnosti sistemov. Študentje spoznajo aparaturno opremo, sistemsko in uporabniško programsko opremo, več nivojev programskih jezikov, organizacijo podatkov (podatkovne baze), delovanje omrežij (intranet in extranet) ter sodobne varnostne mehanizme. Spoznajo tudi principe delovanja računalnikov z Von Neumannovo arhitekturo in izdelavo algoritmov. Na laboratorijskih vajah študentje izvajajo konkretno delo na računalniku, kjer osvojijo znanje o programski opremi, osnovnih orodjih za razvoj programskih rešitev ter bazah podatkov. Pri predmetu pripravijo in zagovarjajo tudi empirično seminarsko nalogo. Povezava na učni načrt.
Uvod v algoritme
Predmet obravnava vlogo algoritmov v računalništvu in obsega pregled algoritmov in njihovo mesto v sodobnih računalniških sistemih, definicijo algoritma in primere ter algoritme kot tehnologijo. Študentje spoznajo osnovne algoritemske pristope v psevdo jeziku, pa tudi funkcije preko algoritmov. V okviru predmeta so predstavljene osnovne podatkovne strukture in algoritmi za delo z njimi. Povezava na učni načrt.
2. letnik
Informacijski sistemi
Informacijski sistemi predstavljajo osnovo za učinkovito delovanje organizacij, saj organizacije poslujejo z ogromno količino podatkov, zato je pomembna struktura in življenjski cikel informacijskega sistema. Enota za informacijske sisteme mora skrbeti za tehnologijo (strojna, komunikacijska in programska oprema), ljudi v informacijskem sistemu in pravila za doseganje varnosti, standardov delovanja ter etičnosti. Hkrati v organizacijah obstaja več informacijskih sistemov (nabavni, proizvodni, prodajni, računovodski, kadrovski), ki jih bodo študentje spoznali pri predmetu. Na predavanjih, eksperimentalnih vajah ter s seminarsko nalogo študentje spoznajo informacijski inženiring in so zmožni sodelovati pri razvoju informacijskega sistema organizacije. Povezava na učni načrt.
1. letnik
Uvod v informatiko
Predmet Uvod v informatiko predstavi osnovne informacijske sisteme, njihove značilnosti, učinke in standarde. Izpostavi tudi vprašanja varnosti in etičnosti sistemov. Študentje spoznajo aparaturno opremo, sistemsko in uporabniško programsko opremo, več nivojev programskih jezikov, organizacijo podatkov (podatkovne baze), delovanje omrežij (intranet in extranet) ter sodobne varnostne mehanizme. Spoznajo tudi principe delovanja računalnikov z Von Neumannovo arhitekturo in izdelavo algoritmov. Na laboratorijskih vajah študentje izvajajo konkretno delo na računalniku, kjer osvojijo znanje o programski opremi, osnovnih orodjih za razvoj programskih rešitev ter bazah podatkov. Pri predmetu pripravijo in zagovarjajo tudi empirično seminarsko nalogo. Povezava na učni načrt.
Uvod v algoritme
Predmet obravnava vlogo algoritmov v računalništvu in obsega pregled algoritmov in njihovo mesto v sodobnih računalniških sistemih, definicijo algoritma in primere ter algoritme kot tehnologijo. Študentje spoznajo osnovne algoritemske pristope v psevdo jeziku, pa tudi funkcije preko algoritmov. V okviru predmeta so predstavljene osnovne podatkovne strukture in algoritmi za delo z njimi. Povezava na učni načrt.
2. letnik
Informacijski sistemi
Informacijski sistemi predstavljajo osnovo za učinkovito delovanje organizacij, saj organizacije poslujejo z ogromno količino podatkov, zato je pomembna struktura in življenjski cikel informacijskega sistema. Enota za informacijske sisteme mora skrbeti za tehnologijo (strojna, komunikacijska in programska oprema), ljudi v informacijskem sistemu in pravila za doseganje varnosti, standardov delovanja ter etičnosti. Hkrati v organizacijah obstaja več informacijskih sistemov (nabavni, proizvodni, prodajni, računovodski, kadrovski), ki jih bodo študentje spoznali pri predmetu. Na predavanjih, eksperimentalnih vajah ter s seminarsko nalogo študentje spoznajo informacijski inženiring in so zmožni sodelovati pri razvoju informacijskega sistema organizacije. Povezava na učni načrt.
1. letnik
Programiranje
Pri predmetu Programiranje študenti spoznajo eno izmed najbolj razširjenih orodij za razvoj programske opreme Visual Studio in se ga naučijo uporabljati pri delu. Podrobno spoznajo napredne koncepte programskega jezika C#, kar bo podlaga za razvoj zahtevnejše programske opreme, ki bo temeljila na modularni sestavi programskih komponent. Študenti bodo pridobili znanje, ki bo nadgradilo razumevanje razvoja algoritmov ter razumeli koncept niti in vzporednega procesiranja in ju bili sposobni uporabiti v praksi. Povezava na učni načrt.
2. letnik
Razvoj programske opreme
Predmet Razvoj programske opreme študente pouči o procesih, ki jih je mogoče informacijsko podpreti z informacijskim sistemom. Študenti pri predmetu pridobijo znanja, ki jim omogočijo, da identificirajo prispevek informacijskega sistema k dodani vrednosti organizacije, poznajo in razumejo življenjski cikel programske opreme, poznajo in prepoznajo prednosti in pomanjkljivosti različnih metodologij in tehnik za analizo in razvoj programske opreme. S pridobljenim znanjem lahko študenti uporabljajo metode in tehnike informacijskega inženiringa, osnovne elemente jezika UML, tehnike agilnega razvoja in so zmožni sodelovati pri analizi in razvoju informacijskega sistema organizacije. Povezava na učni načrt.
1. letnik
Uvod v podatkovne znanosti
Študenti bodo pri predmetu usvojili dobro razumevanje pridobivanja in organiziranja podatkovnih zbirk, dobro poznavanje metod podatkovne analitike, vključno z osnovami statističnih in metod analize omrežij, osnovno poznavanje analize velikih podatkov ter znanje programirana za potrebe podatkovne analitike. Povezava na učni načrt.