Visokošolski strokovni program

Informatika v sodobni družbi

Brezplačen redni študij

Ne spreglejte! Možnost VIRTUALNE udeležbe na predavanjih in vajah v realnem času.

Študijski program Informatika v sodobni družbi omogoča pridobitev širokega nabora znanja s področja informacijsko-komunikacijske tehnologije, obenem pa tudi osnov raziskovalnih metod, organizacije, ekonomije, podjetništva in politologije. Pridobljeno znanje omogoča študentom povezovanje IKT s potrebami družbe.

Diplomanti bodo imeli:

  • strokovno znanje s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, elektronske storitve),
  • metodološko znanje o kvantitativnih (statističnih) in kvalitativnih raziskovalnih metodah,
  • široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir spadajo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije …

Študijski program Informatika v sodobni družbi izvajamo v redni in izredni obliki. 

Redni študij je brezplačen tudi za zaposlene.

Vpis v 1. letnik

V prvi letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpiše:

  • kdor je opravil maturo,
  • kdor je opravil poklicno maturo ali zaključni izpit v kateremkoli srednješolskem programu,
  • kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.

Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa bodo kandidati izbrani glede na:

  • splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi: 60% točk,
  • splošni uspeh v 3. in 4. letniku: 40% točk.

Vpis v 2. letnik

Neposredno v 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti višješolskega strokovnega programa, sprejetega po 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vpisani študenti morajo do vpisa v 3. letnik opraviti diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT, ki izhajajo iz razlik med programoma. Diferencialne izpite predpiše na podlagi pisne prošnje za vpis in ustreznih dokazil pristojni organ fakultete.

V 2. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo tudi študenti, ki so zaključili prvi letnik v drugem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu.

Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Vpis v 3. letnik

Neposredno v 3. letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo:

a)  diplomanti višješolskega študija, sprejetega pred 1. 1. 1994. Prehod je možen, če kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vsi kandidati morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT;

b)  diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega in univerzitetnega programa, če izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni program. Vsi kandidati morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in/ali 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:

  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
  • če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT;

c)   študenti, ki so zaključili dva letnika na drugem visokošolskem strokovnem ali univerzitetnem študijskem programu.

Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.

Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika, za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in imeti najmanj 45 KT iz drugega letnika. Če se študent vpiše v 2. letnik Informatika v sodobni družbi VS po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1.  1. 1994, mora do vpisa v 3. letnik opraviti predpisane diferencialne izpite.

Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Tretjega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.

Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:

  • se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
  • iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
  • študentka v času študija rodi.

Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.

Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.

Študent, ki se v drugem letniku po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, vpiše v program Informatika v sodobni družbi, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.

Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.

Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.

Študijski program Informatika v sodobni družbi se izvaja v obliki rednega in izrednega študija.

Izredni študij poteka v Novem mestu. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem študiju.

Študenti bodo na visokošolskem strokovnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili naslednje kompetence:

  • poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic;
  • obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;
  • usposobljenost za samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji;
  • poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi ter razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo;
  • sposobnost uporabe znanja v praksi;
  • zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
  • občutljivost za ljudi in socialno okolje ter razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, posebej komunikacije v mednarodnem okolju;
  • zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki ter skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije) ter zmožnost strpnega dialoga;
  • usposobljenost za načrtovanje organizacijskih in informacijskih sprememb v organizaciji, ki so potrebne pri uvajanju informacijsko komunikacijske tehnologije ter pri njeni kakovostni uporabi;
  • organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
  • prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
  • razvoj kritične in samokritične presoje;
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti.

Študenti pa bodo na visokošolskem strokovnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili tudi predmetno specifične kompetence.

Predmetnik - Informatika v sodobni družbi

Posodobljen predmetnik študijskega programa Informatika v sodobni družbi (VS) velja od 1. 10. 2020 dalje za 1. letnik, od 1. 10. 2021 dalje za 1. in 2. letnik ter od 1. 10. 2022 dalje za vse letnike. Sklep Senata FIŠ o izvedbi

1. letnik2. letnik3. letnikIzbirni predmeti
Družba in tehnologijaSpletni medijiInformatizacija poslovnih procesovUvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov
Raziskovalna metodologijaePolitika in eDemokracijaePodjetništvoOperacijske raziskave
Uvod v informatikoOperacijski sistemiProjektni menedžmentMetode kvalitativne analize
Uvod v algoritmeMultivariatna analizaePoslovanjePoslovna etika
Uvod v programiranjeBaze podatkov in modeliranje podatkovRaziskovalni praktikumIskanje zaposlitve
Teorija organizacijeAnaliza omrežijSodobni družbeni trendiFundraising
Temelji ekonomijeInformacijska družbaDelovna praksaKomunikacijski trening
Informacijski sistemiSpletno programiranjeIzbirni predmet 3Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju
Statistika 1Izbirni predmet 1Vpliv informacijske tehnologije pri e-poslovanju
Statistika 2Izbirni predmet 2Ravnanje podjetja z informacijami in znanjem
Odkrivanje zakonitosti v podatkih
Komunikacijska omrežja
Razvoj programskih rešitev za mala podjetja
Poslovanje s paketi z odprto kodo
Osnove dokumentnih sistemov
Mobilne platforme
Elektronsko komuniciranje in pismenost
Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo
Spletno programiranje 2
Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije
Uporabniška izkušnja
ePravo
Spletni in mobilni informacijski sistemi
Razvoj uporabniških vmesnikov
Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi
Visokozmogljivi računalniški sistemi
Struktura slovenske družbe
Matematika 1
Matematika 2
Družbena teorija
Politične ureditve in analiza politik
Ekonomika organizacije
Internet stvari in kiberfizični sistemi
3D modeliranje in animacija
Modeli procesov v organizaciji z UML
Osnove industrijske avtomatizacije
Strokovna angleščina 1 za področje IKT
Uvod v kibernetsko varnost
Industrijska avtomatizacija za informatiko
Upravljanje zagonskih podjetij*

Program Informatika v sodobni družbi traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Vsebuje 28 predmetov, od katerih jih je 26 obveznih in dva izbirna, študenti pa se udeležijo tudi delovne prakse.

Predmeta Informacijski sistemi in Operacijski sistemi sta bila iz študijskega leta 2022/23 v 2023/24 medsebojno zamenjana. Od vključno študijskega leta 2023/24 je predmet Informacijski sistemi v predmetniku 1. letnika, predmet Operacijski sistemi pa v predmetniku 2. letnika.

*Predmet Upravljanje zagonskih podjetij se bo začel izvajati od študijskega leta 2024/2025.

Družba in tehnologija

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Matej Makarovič, asist. dr. Maruša Gorišek

ECTS: 5 KT

Raziskovalna metodologija

POVEZAVA NA učni načrt do študijskega leta 2023/2024

učni načrt od študijskega leta 2024/2025 dalje

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Tea Golob,                  asist. dr. Maruša Gorišek

ECTS: 6 KT

Uvod v informatiko

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Simon Vrhovec, viš. pred. dr. Albert Zorko

ECTS: 6 KT

Uvod v algoritme

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: viš. pred. dr. Albert Zorko

ECTS: 6 KT

Uvod v programiranje

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Bernard Ženko,        doc. dr. Kenny Štorgel

ECTS: 7 KT

Statistika 1

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Jelena Klisara,     asist. dr. Jelena Joksimović

ECTS: 6 KT

Teorija organizacije

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Sašo Murtič, pred. Ingrid Uhernik Franko

ECTS: 6 KT

Temelji ekonomije

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Jože Kocjančič,    pred. Magda Lužar

ECTS: 6 KT

Statistika 2

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Jelena Klisara

ECTS: 6 KT

Spletni mediji

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Mateja Rek,                   asist. dr. Maruša Gorišek

ECTS: 6 KT

ePolitika in eDemokracija

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Matevž Tomšič,            asist. Kseniia Gromova 

ECTS: 6 KT

Multivariatna analiza

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: prof. dr. Janez Povh,                  doc. dr. Jelena Klisara

ECTS: 7 KT

Baze podatkov in modeliranje podatkov

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: pred. Mustafa Bešič, Simon Vovko 

ECTS: 6 KT

Analiza omrežij

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Zoran Levnajić,         doc. dr. Andrej Furlan

ECTS: 6 KT

Informacijska družba

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: asist. Kseniia Gromova,           doc. dr. Cristian Gangaliuc         

ECTS: 5 KT

Spletno programiranje

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: pred. Peter Zupančič,            pred. Klemen Turšič

ECTS: 6 KT

Izbirni predmet 1

ECTS: 6 KT

Izbirni predmet 2

ECTS: 6 KT

Informatizacija poslovnih procesov

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: doc. dr. Janez Balkovec

ECTS: 6 KT

ePodjetništvo

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: pred. Magda Lužar

ECTS: 6 KT

Projektni menedžment

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Katarina Rojko

ECTS: 6 KT

ePoslovanje

Raziskovalni praktikum

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Katarina Rojko

ECTS: 6 KT

Sodobni družbeni trendi

Delovna praksa

POVEZAVA NA učni načrt

IZVAJALEC: izr. prof. dr. Katarina Rojko

ECTS: 18 KT

 

Izbirni predmet 3

ECTS: 6 KT

Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Operacijske raziskave

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Metode kvalitativne analize

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Poslovna etika

POVEZAVA NAni načrt

ECTS: 6 KT

Iskanje zaposlitve

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Fundraising

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Komunikacijski trening

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Modeli procesov v organizaciji z UML

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Vpliv informacijske tehnologije pri e-poslovanju

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Ravnanje podjetja z informacijami in znanjem

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Odkrivanje zakonitosti v podatkih

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Komunikacijska omrežja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Razvoj programskih rešitev za mala podjetja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Poslovanje s paketi z odprto kodo

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Osnove dokumentnih sistemov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Mobilne platforme

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Elektronsko komuniciranje in pismenost

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletno programiranje 2

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uporabniška izkušnja

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

ePravo

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletni in mobilni informacijski sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Razvoj uporabniških vmesnikov

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Visokozmogljivi računalniški sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Struktura slovenske družbe

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Matematika 1

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Matematika 2

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Družbena teorija

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Politične ureditve in analiza politik

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Ekonomika organizacije

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Internet stvari in kiberfizični sistemi

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

3D modeliranje in animacija

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Osnove industrijske avtomatizacije

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Strokovna angleščina 1 za področje IKT

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Uvod v kibernetsko varnost

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Industrijska avtomatizacija za informatiko

POVEZAVA NA učni načrt

ECTS: 6 KT

Upravljanje zagonskih podjetij

Po zaključenem visokošolskem študijskem programu lahko nadaljujete študij na magistrskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi.

Oglejte si tudi ostale študijske programe, ki jih ponuja Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.

Skip to content