FIŠ - Fakulteta za informacijske študije > Knjižnica > Odprta znanost

Odprta znanost

“Odprta znanost pomeni nov pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na skupnih prizadevanjih in novih načinih razširjanja znanja ter izboljšuje dostopnost do rezultatov raziskav in njihovo ponovno uporabo s pomočjo digitalnih tehnologij in novih orodij za sodelovanje.” (PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju) 

Temeljna načela odprte znanosti so:

  • takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez naročniških omejitev;
  • deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo raziskovalci uporabljajo pri svojem delu; 
  • transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov;
  • ponovno rabo raziskovalnih podatkov;
  • spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela;
  • spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo;
  • spodbujanje praks odprte znanosti na drugih področjih kot sta na primer izobraževanje in kultura;
  • spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti na tem področju.
    Več: ARIS – Odprta znanost

Odprti dostop omogoča brezplačen dostop do celotnih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic s prostimi licencami. Uporabniki imajo pravico, da ne le berejo, shranijo in natisnejo vsebino, temveč jo tudi kopirajo, uporabljajo, širijo, prenašajo ter javno prikazujejo. Poleg tega lahko ustvarjajo in širijo izpeljana dela v vseh digitalnih medijih in za katere koli odgovorne namene.
Več: NUK – Odprt dostop ter Odprta knjižnica – Odprte objave. 

Podporo pri uveljavljanju načel odprte znanosti v Sloveniji nudi tudi Slovenska skupnost odprte znanosti in Projekt Spoznaj.  V okviru tega projekta sta izšla tudi dva priročnika:

  • Bezjak, S. (ur.). (2024). Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji – Spoznaj FAIR. Založba Univerze na Primorskem. https://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-293-328-9.pdf
    Priročnik obravnava ključna vprašanja povezana z uresničevanjem odprte znanosti, ter predstavlja obstoječe rešitve in možnosti za nadaljnji razvoj tega področja.  
  • Bezjak S., Grašič J., Korez B., Kverh B., Leskošek B., Romih T., Vipavc Brvar I., Zagorščak M., Županič A. (2025). Priročnik o načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki.  Založba Univerze v Ljubljani. https://nrrp.odprtaznanost.si/

V okviru projekta Spoznaj pa so na voljo tudi videoposnetki splošnih usposabljanj o praksah odprte znanosti in deljenju raziskav po načelih FAIR. 

Na voljo pa vam je tudi spletna učilnica na temo Uvod v ravnanje z raziskovalnimi podatki v skladu z načeli odprte znanosti,  ki jo je pripravila Slovenska skupnost odprte znanosti. Učilnica je namenjena raziskovalcem in doktorskim študentom, ki se želijo seznaniti ali osvežiti svoje znanje. 

Slovenska zakonodaja odprte znanosti

Raziskovalni podatki so definirani kot zapisi o dejstvih v različnih oblikah, kot so številčni podatki, besedila, zvok ali slike, in predstavljajo temelj za znanstveno raziskovanje. Znotraj znanstvene skupnosti so ti podatki priznani kot primerno orodje za preverjanje veljavnosti raziskovalnih ugotovitev (OECD, 2007, str. 13).  Pridobljeni so z različnimi metodami, ki služijo za spoznavanje, preverjanje ali potrditev hipotez ter izpeljavo in predstavitev spoznanj (Slovar odprte znanosti, 2026). Za zagotovitev kakovostnih raziskovalnih podatkov je priporočljivo, da raziskovalec pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) še pred začetkom zbiranja podatkov.

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) financerju nalaga, da zahteva v okviru pogojev sofinanciranja iz javnih virov najmanj v višini 50 % od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravo in redno posodabljanje načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. ARIS je pripravil spletni obrazec za oddajo Načrta za ravnanje z raziskovalnimi podatki (NRRP).

Nekaj aktualnih predlog za izdelavo NRRP pripravljenih s strani financerjev in drugih institucij, najdete na spodnjih povezavah:

Več o izbrani tematiki lahko preberete na spodnjih spletnih povezavah:

Zaupanja vredni repozitoriji omogočajo hranjenje rezultatov raziskav v digitalni obliki, npr. znanstvene članke (objavljene v znanstvenih revijah in na znanstvenih založniških platformah), znanstvene monografije in  druge vrste recenziranih publikacij, raziskovalne podatke, programsko opremo, ki je nastala kot rezultat raziskav, ter druge vrste rezultatov raziskav. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARIS) je v sodelovanju s predstavniki nekaterih knjižnic univerz in nekaterih obstoječih repozitorijev pripravila Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev (ARIS, 19. 12. 2024). 

Vrste repozitorijev:

Primerjavo lastnosti navedenih splošnih repozitorijev si lahko ogledate v dokumentu Seznam priporočljivih repozitorijev – ARIS in Generalist Repository Comparison Chart ter na njegovi podlagi tega izberete najprimernejšega za svoje potrebe.

Direktoriji za iskanje repozitorijev za raziskovalne podatke:

Oglejte si tudi:

Odprto objavljanje

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) v okviru financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz javnih virov v Republiki Sloveniji v višini najmanj 50 % in Evropska komisija v Okviru programa Obzorje Evropa določata, da upravičeni prejemniki sredstev lahko članke objavijo na kateri koli način, ki omogoča izpolnjevanje obveznosti takojšnje odprtosti:

  • v zlatih in diamantnih revijah – revije, ki so v celoti odprte brez naročnine za branje (poiščete jih na Directory of Open Access Journals (DOAJ), https://doaj.org/)
  • na založniških platformah za odprte objave (npr. Open Research Europe),
  • v hibridnih revijah, ki so odprte le delno (upravičene so le tisti članki, ki so objavljeni v odprtem dostopu in stroške odprtosti (APC) pokrije nabavni konzorcij).

Individualno plačilo stroškov APC za odprtodostopne objave v hibridnih revijah ni upravičen strošek v okviru pogodbe o financiranju. Objave so možne prek konzorcijskih transformativnih pogodb, ki omogočajo tako dostop do vsebin revij kot tudi odprtodostopno objavljanje v teh revijah, pri čemer stroške odprtosti krije nabavni konzorcij. Pri financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz javnih virov v Republiki Sloveniji Uredba v prehodnih določbah določa tudi posebne izjeme.

Več o izbrani tematiki najdete na portalu Odprte objave.si. Kjer lahko v bazi podatkov poleg ustreznih odprto dostopnih revij poiščete tudi hibridne revije, ki so vam glede na vašo afiliacijo in članstvo FIŠ v različnih konzorcijih mednarodne znanstvene literature na voljo za odprte objave. FIŠ ima v letu 2026 na voljo brezplačno število vavčerjev prek konzorcija Springer Nature in Elsevier. Več tudi v zavihku “Ugodnosti pri objavah na FIŠ”.

Oglejte si tudi:

Možnost brezplačnih vavčarjev na FIŠ – Elsevier in Springer Nature

Elsevier – odprto objavljanje

Licenčna pogodba za Science Direct z založbo Elsevierjem za leto 2026 dopisnim avtorjem s članic slovenskega konzorcija omogoča neomejeno število brezplačnih objav člankov v odprtem dostopu – v ca. 1.640 hibridnih revijah založnika. Stroški vavčerjev brez plačila APC (Article Processing Charge) so namreč že vključeni v sklenjeno preoblikovalno pogodbo, ki jo financirajo sredstva ARIS in sredstva sodelujočih konzorcijskih institucij.

V 11 revijah lahko koristijo vavčer le avtorji z UL, ki revijo naroča.

Ugodnosti ne veljajo za objave v revijah Cell Press, The Lancet in revijah določenih partnerskih založb ali združenj.

Upravičenost koriščenja vavčerja za objavo članka v odprtem dostopu v izbrani hibridni reviji avtorji preverijo na Find a participating journal (prikaz za iskani naslov hibridne revije iz ažurnega seznama pri založniku).

Informativen seznam naslovov revij z zgoraj navedenimi ugodnosti je na voljo v excel tabeli ScienceDirect_seznam revij_vavčerji_2026 z ločenima zavihkoma za hibridne revije in hibridne revije samo za UL.

Za revije v zlatem odprtem dostopu navedene ugodnosti ne veljajo, objave so plačljive (avtorji lahko seznam revij preverijo tule).

Seznam upravičenih hibridnih revij se lahko občasno spremeni, zaradi dodajanja novih naslovov revij in spremembe poslovnega modela ali lastništva revij. Avtorjem priporočamo, da upravičenost koriščenja vavčerja vedno najprej preverijo na povezavi Find a participating journal.

Vavčerji veljajo za naslednje vrste objav v hibridnih revijah založnika:
Case reports, Data in Briefs, Full-length articles, Micro-articles, Original software publication, Practice guidelines, Protocols, Review articles, Replication studies, Short communications, Short surveys, Video articles.

Splošni pogoji:

  • članek je SPREJET v objavo v letu 2026,
  • korespondenčni avtor oz. avtor, ki odda članek v založnikov sistem, prihaja z ene od članic konzorcija,
  • pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije,
  • identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije.

Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave in pripadnost korespondenčnih avtorjev institucijam konzorcija.Upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah institucij – založnikova predstavitev korakov pri oddaji članka.

Vir: povzeto iz spletne strani CTK 

Springer Nature – odprto objavljanje

Licenčna pogodba s Springer Nature za leto 2026 omogoča korespondenčnim avtorjem iz članic slovenskega konzorcija:

  • neomejeno število brezplačnih objav člankov v odprtem dostopu.
  • Stroški APC (ang. Article Processing Charge) oz. vavčerjev za objave v odprtem dostopu so vključeni v preoblikovalno pogodbo, financirano s sredstvi ARIS in sodelujočih konzorcijskih institucij. 

Upravičeni do vavčerjev: pedagoško in raziskovalno osebje ter študenti, ki so ob sprejemu članka korespondenčni avtorji. V primeru več dopisnih avtorjev, je do koriščenja vavčerja upravičen avtor, ki je dopisni avtor v času sprejetja članka v objavo.

Vrste objav, ki jih krije vavčer:

  • Original Paper
  • Review Paper
  • Brief Communication
  • Continuing Education

Seznami revij

  • Hibridne revije za odprto objavljanje: ažuren seznam je na spletni strani Springer Nature.
  • Revije za branje (Reading Access): seznam Springer in partnerskih založb (Adis, Academic Journals, Palgrave Macmillan) je v zavihku Reading list v priloženi Excel datoteki (prenos: desni klik → »Shrani povezavo kot…«).

Splošni pogoji za objavo članka:

  • članek je SPREJET v objavo v letu 2026,
  • korespondenčni avtor (avtor, ki odda članek v založnikov sistem) prihaja z ene od članic konzorcija,
  • pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije,
  • identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije.

Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave, pripadnost korespondenčnih avtorjev institucijam konzorcija in upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah institucij – založnikova predstavitev korakov pri oddaji članka.

Vir: povzeto iz spletne strani CTK 

Več o odprti znanosti najdete na spodnjih spletnih povezavah:

Projekt Spoznaj
Skip to content