Informacijska družba
Možnost sofinanciranja doktorskega študija.
Ne spreglejte! Možnost VIRTUALNE udeležbe na predavanjih in vajah v realnem času.
Doktorski študij programa Informacijska družba izobrazi doktorande za raziskovalno delo in ustvarjanje novega znanja na področjih, ki so povezana z informacijsko družbo. Tekom študija študenti usvojijo zahtevno raziskovalno metodologijo in se seznanijo z najnovejšimi rezultati in odprtimi raziskovalnimi vprašanji na izbranih področjih informacijske družbe.
Doktorandi so sposobni:
- delovati na področjih, ki so povezana z informacijsko družbo (informacijsko komunikacijska tehnologija, medorganizacijsko poslovanje, uporaba IKT v političnih in upravnih sistemih, družbeni fenomeni uporabe IKT),
- uporabiti zahtevno raziskovalno metodologijo pri odprtih raziskovalnih vprašanjih na izbranih področjih informacijske družbe,
- pripraviti individualno raziskovalno delo, ki ga zagovarjajo, glavne rezultate pa objavijo v strokovnih revijah z izbranega raziskovalnega področja.
Znanstveni naslov: doktor znanosti oziroma doktorica znanosti z okrajšavo dr., ki se pristavlja pred imenom in priimkom. V doktorsko diplomo se kot znanstveno področje, s katerega je naslov pridobljen, vpiše: s področja informacijske družbe.
Znanstveni naslov se v angleškem jeziku poimenuje kot Doctor of Philosophy, okrajšava Ph.D., (in the field of information society).
POZOR! Možnost sofinanciranja doktorskega študija -> več preberite v zavihku Sofinanciranje doktorskega študija spodaj.
-
Pogoji za vpis
-
Pogoji za napredovanje
-
Pogoji za dokončanje študija
-
Kompetence
-
Sofinanciranje doktorskega študija
Vpis v 1. letnik
V prvi letnik doktorskega študijskega programa Informacijska družba se lahko vpiše:
- Kdor je končal študijski program druge stopnje ali na enovitem magistrskem študiju dosegel skupno najmanj 300 KT.
- Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004.
- Kdor je končal študijski program za pridobitev specializacije in pred tem končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, pri čemer je moral opraviti skupno najmanj pet letnikov študija. Do vpisa v drugi letnik doktorskega študijskega programa mora opraviti dodatne študijske obveznosti v skupnem obsegu od 30 do 45 kreditnih točk iz študijskega programa druge stopnje Informatika v sodobni družbi, ki jih predpiše pristojni organ FIŠ na osnovi dosedanje študijske poti kandidata.
Vpis v 2. letnik
Po merilih za prehode se v 2. letnik doktorskega študijskega programa Informacijska družba lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:
- študijski program za pridobitev magisterija znanosti, sprejet pred 11. 6. 2004, in se mu ob vpisu prizna 60 KT,
- študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, in študijski program za pridobitev specializacije in se mu ob vpisu prizna 60 KT,
pri čemer pa mora do konca prvega semestra 2. letnika predložiti dispozicijo svoje doktorske disertacije.
Vpis v 3. letnik
V skladu z 39. členom Zakona o visokem šolstvu in Merili za prehode med študijskimi programi je možen prehod v študijski program tretje stopnje iz študijskih programov iste stopnje. Vloge za prehode se obravnavajo individualno skladno s pravili fakultete. Obveznosti, ki jih je študent že opravil, se primerjajo z zahtevanimi obveznostmi na FIŠ tako po vsebini kot obsegu v KT in se lahko študentu priznajo kot opravljene obveznosti v novem programu. Za manjkajoče vsebine se študentu predpišejo dodatne obveznosti. O tem odloča pristojni organ FIŠ.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora doktorand doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, imeti odobreno temo doktorske disertacije ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FIŠ-034.
Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECTS, vključno s potrjeno dispozicijo, in opravljeno individualno raziskovalno delo drugega letnika v obsegu 60 ECTS. Individualno raziskovalno delo se za vsak letnik posebej dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FIŠ-047 Ocena individualnega dela doktoranda. Individualno raziskovalno delo za vsak letnik šteje ustrezno število ECTS ter se nanaša tudi na pripravo dispozicije in disertacije.
Senat FIŠ lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah. Študent mora v tem primeru predložiti ustrezna dokazila.
Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu.
Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:
- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- študentka v času študija rodi.
Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času (vendar ne manj kot v štirih semestrih), kot je predvideno s študijskim programom, v kolikor opravi vse predvidene obveznosti.
Pogoji za dokončanje študija so:
- uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti;
- objava ali sprejetje v objavo enega znanstvenega članka, pri katerem je bil kandidat prvi ali vodilni avtor v revijah indeksiranih vSSCI ali SCI ali SCOPUS z IF>0 ali AHCI, in sicer z raziskovalnega področja doktorske disertacije;
- priprava in uspešen zagovor doktorske disertacije.
Študent na doktorskem študijskem programu Informacijska družba pridobi naslednje kompetence:
Splošne kompetence
- Sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize ter možnih rešitev.
- Ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti.
- Sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na različnih znanstvenih področjih.
- Sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenje raziskovalne skupine.
- Poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje.
- Zavezanost profesionalni etiki.
Predmetno-specifične kompetence obveznih predmetov
- Sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na posameznih področjih družbenih in ostalih ved.
- Razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju doktorske disertacije.
- Sposobnost inovativne uporabe in kombiniranja raznih raziskovalnih metod.
- Sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost interpretacije v kontekstu družboslovja in ostalih ved.
- Sposobnost oblikovanja in implementacije izvirnih znanstvenih rešitev danih družbenih problemov.
- Sposobnost kompleksnega sistemskega pogleda na družbo in interdisciplinarnega pristopa, ki se kaže kot razumevanje splošne strukture družbenih ved ter povezanosti med njenimi posameznimi disciplinami in poddisciplinami.
- Sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov v obliki publikacij v mednarodni znanstveni periodiki.
V skladu z Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 22/17) in novelo Zakona o visokem šolstvu se na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu od vključno študijskega leta 2017/18 dalje sofinancira doktorski študij.
Pomembna novost je, da se kandidati ne prijavljajo na razpis za sofinanciranje, saj bo sofinanciranje omogočeno vsem študentom doktorskega študija, ki bodo izpolnjevali pogoje:
- Študenti, vpisani v 1. letnik doktorskega študija oz. neposredno v 2. letnik, bodo sofinancirani v primeru, da imajo povprečno oceno zaključene izobrazbe najmanj 8,00 (upošteva se ocena na predhodni stopnji študija) in ne ponavljajo letnika.
- Študenti, vpisani v 2. letnik doktorskega študija, bodo sofinancirani v primeru, da so redno napredovali iz 1. v 2. letnik doktorskega študija. Za redno napredovanje se šteje tudi podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in Statutom Fakultete za informacijske študije.
- Študenti, vpisani v 3. letnik doktorskega študija, bodo sofinancirani v primeru, da so redno napredovali v vse letnike doktorskega študija. Za redno napredovanje se šteje tudi podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in Statutom Fakultete za informacijske študije.
- V primeru, da študenti doktorskega študija že imajo pridobljeno raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje ali v primeru, da imajo oziroma so že imeli iz javnih sredstev sofinanciran študij po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, četudi ga niso končali, do sofinanciranja ne bodo upravičeni.
- Vzporedni študij se ne sofinancira, prav tako do sofinanciranja niso upravičeni študenti, vpisani v dodatno leto.
Višina sofinanciranja za posameznega študenta/ko je odvisna od števila vpisanih študentov in višine sredstev, ki jih bo vsako leto za ta namen prejela Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.
Redna zaposlitev se s sofinanciranjem ne izključuje. Enako velja za prijavo v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje.
Za sofinanciranje ni starostne omejitve.
Zainteresirani kandidati se prijavite na referat@fis.unm.si.
Predmetnik - doktorski študij
| 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | Izbirni predmeti |
|---|---|---|---|
| Izbrana poglavja znanstvene metodologije | Priprava doktorske disertacije 1 | Seminar za disertacijo | Modeliranje in simulacija logističnih sistemov |
| Izbirni teoretski predmet | Priprava doktorske disertacije 2 | Analiza podatkov s strojnim učenjem | |
| Seminar za dispozicijo (obvezni seminar) | Teorija omrežij | ||
| Priprava dispozicije doktorske disertacije | Mere centralnosti in mrežni modeli | ||
| Medorganizacijsko poslovanje | |||
| Nove paradigme informacijske družbe | |||
| Informacijski sistemi | |||
| Sodobne teorije v ekonomski sociologiji | |||
| Intelektualna lastnina v informacijski družbi |
Doktorski študij programa Informacijska družba traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Po objavi ustreznih znanstvenih člankov se program zaključi z izdelavo doktorske naloge. Program je strukturiran tako, da organizirano delo temelji na treh vrstah učnih enot:
- Obvezni metodološki predmet, ki nudi izrazito poglobljena metodološka znanja, predvsem v smeri iskanja inovativnih metod in inovativne uporabe ter kombiniranja obstoječih kvalitativnih in kvantitativnih metod.
- Izbirni teoretski predmet, ki ga študent izbere na podlagi tematske usmeritve svoje disertacije.
- Obvezna seminarja, neposredno povezana s pripravo same doktorske disertacije (seminar za dispozicijo in seminar za disertacijo) ter individualno delo za doktorsko disertacijo. V 2. semestru doktorand pripravi dispozicijo, ki jo v 2. in 3. letniku ob pomoči mentorja in morebitnega somentorja razvije v doktorsko disertacijo.
Izbrana poglavja znanstvene metodologije
Cilj predmeta je dati študentom metodološke osnove za izdelavo doktorske naloge. V sklopu predmeta bodo študentje spoznali nabor kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod, s katerimi bodo suvereno začeli z doktorsko raziskavo. Predmet bosta izvajala dva nosilca, eden bo skrbel za kvantitativen, drugi za kvalitativen del. Preko projektnih nalog bodo študentje povezali oba sklopa predmeta. Predmet prispeva k razvoju sposobnosti identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize in možnih rešitev, ustvarjanja novega znanja in prispevek k razvoju znanosti, sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela, vodenje raziskovalno-razvojnega dela in raziskovalne skupine, obvladanje kakovosti prek standardov in samokritičnega vrednotenja v raziskavah ter zavezanost profesionalni etiki.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: prof. Dejan Jelovac, izr. prof. dr. Zoran Levnajić, prof. dr. Matej Makarovič, izr. prof. dr. Blaž Rodič, prof. dr. Borut Rončević, izr. prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska
ECTS: 15 KT
Izbirni teoretski predmet
ECTS: 15 KT
Seminar za dispozicijo (obvezni seminar)
Seminar za dispozicijo je namenjen pripravi dispozicije za doktorsko disertacijo in temelji predvsem na individualnem delu (zbiranje, urejanje in študij virov). Začetni del predmeta študente vpelje v teorijo in prakso ustvarjalnosti (doktorsko delo kot inovativen projekt) ter nadgradi znanja o pripravi in pisanju raziskovalnih nalog. Pri tem se slušatelji seznanijo z možnimi formami dispozicije in nato prek intenzivnega individualnega dela ter soočanja idej na seminarju oblikujejo osnutke svojih dispozicij. Osnutki vsebujejo opredelitev raziskovalnega vprašanja, ciljev, hipotez in raziskovalnih metod, pregled relevantne literature in drugih virov, načrtovanje dela in strukturiranje doktorske disertacije ter oceno, v katerih elementih bi lahko disertacija prinesla nova znanstvena spoznanja. Osnutke predstavijo v okviru seminarja, jih medsebojno ocenijo in prejmejo sugestije mentorja. Na podlagi navedenega študentje pripravijo končno verzijo dispozicije doktorske disertacije.
Priprava dispozicije doktorske disertacije
ECTS: 15 KT
Priprava doktorske disertacije 1
ECTS: 60 KT
Seminar za disertacijo
Cilj predmeta je finalizacija doktorske disertacije v sodelovanju s mentorjem in s člani komisije za zagovor. Predmet temelji na predstavljanju, zagovarjanju in izboljševanju osnutkov doktorske disertacije. Študent predmetu pristopi s dokončano (ali skoraj dokončano) disertacijo in z že razdelanim planom zagovora.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 15 KT
Priprava doktorske disertacije 2
ECTS: 45 KT
Modeliranje in simulacija logističnih sistemov
Predmet je usmerjen k sodobnim znanjem in raziskavam za namene razvoja simulacijskih modelov sistemov v sodobni družbi z uporabo informacijske tehnologije. Cilj predmeta je seznaniti slušatelje z metodami in tehnologijami na področju modeliranja in simulacije sistemov, spoznati metodologije dogodkovne simulacije, agentnega modeliranja in sistemske dinamike za modeliranje sistemov, osvojiti postopke priprave simulacijskega eksperimenta in interpretacije rezultatov, izvedba celovitega projekta s področja modeliranja in simulacije na primeru.
Analiza podatkov s strojnim učenjem
V okviru predmeta bo delo usmerjeno k nadgradnji že pridobljenega metodološkega znanja s spoznavanjem osnovnih metod podatkovnega rudarjenja. Poleg predstavitve teoretskega metodološkega okvira se bo izvajalo tudi samostojno raziskovalno delo študentov z uporabo različnih metod podatkovnega rudarjenja (v okviru vaj in seminarske naloge). Predvideni so naslednji tematski sklopi: osnovni pojmi podatkovnega rudarjenja, osnovne metode strojnega učenja (izbiranje značilk, odločitvena drevesa in pravila, k-najbližjih sosedov, naivni Bayes, ansambelske metode, asociacijska pravila) in vrednotenje modelov.
Teorija omrežij
Študentje se bodo pri predmetu seznanili s teoretskimi osnovami in s praktičnimi vidiki sodobne teorije omrežij, z algoritmi za modeliranje velikih socialnih in informacijskih omrežij, z metodami teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov na primeru velikih omrežij ter z metodami statistične fizike v kontekstu teorije omrežij. Spoznali bodo računsko zahtevne metode za analizo malih omrežij, ter hitrejše metode za analizo večjih omrežij.
Mere centralnosti in mrežni modeli
Predmet je posvečen matematičnemu pristopu pri študiju in razumevanju velikih omrežij. Sestavljen je iz več delov (Osnovno o grafih, Splošno o omrežjih, Mere središčnosti, Modeli in lastnosti velikih omrežij ter Dodatna uporaba spektra grafov in verjetnostne metode pri omrežjih). Študentje se pri tem seznanijo s teoretskimi osnovami in s praktičnimi vidiki sodobne teorije omrežij, z algoritmi za modeliranje velikih socialnih in informacijskih omrežij (predvsem v kontekstu uporabe v realističnih primerih), z metodami teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov na primeru velikih omrežij, spoznajo tudi metode statistične fizike v kontekstu teorije omrežij ter računsko zahtevne metode za analizo malih omrežij in hitrejše metode za analizo večjih omrežij.
Medorganizacijsko poslovanje
Pri predmetu Medorganizacijsko poslovanje slušatelji preučijo medorganizacijske sisteme in priložnosti ter okoliščine za uvedbo e-poslovanja gospodarskih družb, bank, vladnih organizacij in lokalnih skupnosti za povečanje konkurenčnosti. Pri tem uporabijo znanja o informacijski tehnologiji, e-poslovanju in poslovnih procesih, medorganizacijske sisteme pa pogledajo iz poslovnih, ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških in pravnih vidikov razvijanja.
Nove paradigme informacijske družbe
Predmet se ukvarja z različnimi družbenimi fenomeni uporabe različnimi komunikacijskih in informacijskih tehnologij. Izpostavljene bodo predvsem informacijske tehnologije kot element sprememb sodobne družbe – od tehnologije v podporo različnim procesom do faktorja spremembe v družbi, pa informacijske tehnologije kot orodje v okviru različnih civilnodružbenih aktivnosti (predvsem v smislu premoščanja klasičnih družbenih vzorcev delovanja in organiziranja). Slušatelji se bodo seznanili tudi z informacijsko komunikacijskimi tehnologijami v komunikacijskih procesih in vplivi na spremembe v družbenem komuniciranju – globalizacija družbe in IKT in spoznali IKT kot dejavnik družbenega razvoja in stagnacije (digitalni razkorak). Govora bo tudi o etičnih dilemah uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij v družbi (razmerja med svobodo in varnostjo ob uporabi IKT, nadzorovana družba, odvisnost od informacijskih tehnologij).
Informacijski sistemi
Predmet informacijski sistemi je usmerjen k sodobnim znanjem in raziskavam za namene razvoja področja informatike v sodobni družbi. Obravnava informacijske tehnologije kot komponente informacijskih sistemov (cilji organizacij z uporabo informacijskih sistemov, strateške komponente, tipi informacijskih sistemov, vloge v razvoju IS, obvladovanje kompleksnosti, modeli informacijskih sistemov in vpliv na organizacije). Slušateljem predstavi tudi vidik kakovosti – informacija in kakovost informacije, sistemi in njihova kakovost, zahteve, delovne poti, meritve informacij in dogodki. Osredotoči se še na procese izvajanja odločitev (modeli za izvajanje odločitev, osebnostni cilji in odločitve, kognitivni procesi) in planiranje ter razvoj IS (metodologije projektnega vodenja razvoja IS, področja planiranja in vodenja projektov razvoja informacijskih sistemov). Osvojeno znanje slušatelji preizkusijo skozi pripravo projektne naloge, kjer raziščejo raziskovalno vprašanje in podajo predlog rešitve.
Sodobne teorije v ekonomski sociologiji
Predmet Sodobne teorije v ekonomski sociologiji obravnava razvoj ekonomske sociologije kot posebne subdiscipline in njen pomen v informacijski družbi. Študenti se seznanijo s klasičnimi in sodobnimi teorijami ter ključnimi avtorji v ekonomski sociologiji, najpomembnejšimi raziskovalnimi pristopi pri analizi ekonomskih organizacij, procesov in akterjev v informacijski družbi. Predstavljene so povezave s socioekonomijo ter politično in institucionalno ekonomijo, ekonomsko delovanje, socialna struktura in koncept vraščenosti v družbi omrežij ter neekonomski dejavniki ekonomskega razvoja v informacijskih družbah.
Intelektualna lastnina v informacijski družbi
Predmet obravnava teorije intelektualne lastnine (naravno pravo; utilitarne in ekonomske teorije; teorije menedžmenta; inovacijske teorije; distributivna in družbena pravičnost) in pravice intelektualne lastnine (patenti (računalniški patenti); znamke; modeli; avtorske pravice; poslovne skrivnosti; druge pravice intelektualne lastnine). Študenti se seznanijo z inovacijskimi politikami, prenosi tehnologij, intelektualno lastnino kot javnim dobrim in z menedžmentom intelektualne lastnine v digitalni dobi.
Doktorski študij programa Informacijska družba je prilagojen zaposlenim študentom, kar pomeni da obveznosti potekajo med tednom v popoldanskem času oziroma v soboto dopoldne.
Oglejte si tudi ostale študijske programe, ki jih ponuja Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.
