FIŠ - Fakulteta za informacijske študije > Knjižnica > Odprta znanost

Odprta znanost

“Odprta znanost pomeni nov pristop k znanstvenemu procesu, ki temelji na skupnih prizadevanjih in novih načinih razširjanja znanja ter izboljšuje dostopnost do rezultatov raziskav in njihovo ponovno uporabo s pomočjo digitalnih tehnologij in novih orodij za sodelovanje.” (PRIPOROČILO KOMISIJE (EU) 2018/790 z dne 25. aprila 2018 o dostopu do znanstvenih informacij in njihovem arhiviranju) 

Temeljna načela odprte znanosti so:

  • takojšnja in splošna dostopnost znanstvenih del, ki so rezultat javnega financiranja znanstvenoraziskovalnega dela (na primer znanstvene objave ali pa raziskovalni podatki) na svetovnem spletu brez naročniških omejitev;
  • deljenje in skupna uporaba programske, strojne in druge opreme, ki jo raziskovalci uporabljajo pri svojem delu; 
  • transparentnost znanstvenih metod, protokolov in eksperimentov;
  • ponovno rabo raziskovalnih podatkov;
  • spodbujanje poštenih in transparentnih metod vrednotenja raziskovalnega dela;
  • spodbujanje in promocija povezovanja znanosti z javnostjo;
  • spodbujanje praks odprte znanosti na drugih področjih kot sta na primer izobraževanje in kultura;
  • spodbujanje sprememb v kulturi raziskovalnega dela v smeri sodelovanja med raziskovalci in omejevanja tekmovalnosti na tem področju. Več: Odprta knjižnica – Odprta znanost

Odprti dostop omogoča brezplačen dostop do celotnih rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela na svetovnem spletu ter upravljanje avtorskih pravic s prostimi licencami. Uporabniki imajo pravico, da ne le berejo, shranijo in natisnejo vsebino, temveč jo tudi kopirajo, uporabljajo, širijo, prenašajo ter javno prikazujejo. Poleg tega lahko ustvarjajo in širijo izpeljana dela v vseh digitalnih medijih in za katere koli odgovorne namene. Več: NUK – Odprt dostop ter Odprta knjižnica – Odprto objavljanje. 

Podporo pri uveljavljanju načel odprte znanosti v Sloveniji nudi tudi Projekt Spoznaj.  V okviru tega projekta je izšel tudi prvi Priročnik o odprti znanosti v Sloveniji – Spoznaj FAIR. Priročnik obravnava ključna vprašanja povezana z uresničevanjem odprte znanosti, ter predstavlja obstoječe rešitve in možnosti za nadaljnji razvoj tega področja.  

V okviru projekta Spoznaj pa so na voljo tudi videoposnetki splošnih usposabljanj o praksah odprte znanosti in deljenju raziskav po načelih FAIR

Slovenska zakonodaja odprte znanosti

Raziskovalni podatki so opredeljeni kot zapisi o dejstvih v različnih oblikah, kot so številčni podatki, besedila, zvok ali slike, in predstavljajo temelj za znanstveno raziskovanje. Znotraj znanstvene skupnosti so ti podatki priznani kot primerno orodje za preverjanje veljavnosti raziskovalnih ugotovitev. Za zagotovitev kakovostnih raziskovalnih podatkov je priporočljivo, da raziskovalec pripravi načrt ravnanja z raziskovalnimi podatki (NRRP) še pred začetkom zbiranja podatkov.

Uredba o izvajanju znanstvenoraziskovalnega dela v skladu z načeli odprte znanosti (Uradni list RS, št. 186/21 in 40/23) financerju nalaga, da zahteva v okviru pogojev sofinanciranja iz javnih virov najmanj v višini 50 % od izvajalcev znanstvenoraziskovalne dejavnosti pripravo in redno posodabljanje načrta ravnanja z raziskovalnimi podatki. ARIS je pripravil prvo različico obrazca za oddajo NRRP. 

Več o izbrani tematiki najdete na spodnjih spletnih povezavah:

 

 

Zaupanja vredni repozitoriji omogočajo hranjenje rezultatov raziskav v digitalni obliki, npr. znanstvene članke (objavljene v znanstvenih revijah in na znanstvenih založniških platformah), znanstvene monografije in  druge vrste recenziranih publikacij, raziskovalne podatke, programsko opremo, ki je nastala kot rezultat raziskav, ter druge vrste rezultatov raziskav. Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (v nadaljevanju ARIS) v sodelovanju s predstavniki nekaterih knjižnic univerz in nekaterih obstoječih repozitorijev pripravila Merila za opredelitev zaupanja vrednih repozitorijev (ARIS, 10. 5. 2024).

Obstajajo tri vrste repozitorijev:

FIŠ hrani  zaključna dela študentov ter publikacije raziskovalcev (monografije, učbenike …) v repozitoriju Revis.

Več o odprti znanosti najdete na spodnjih spletnih povezavah:

Licenčna pogodba z Elsevierjem za leto 2025 avtorjem s članic slovenskega konzorcija omogoča neomejeno število brezplačnih objav člankov v odprtem dostopu – v ca. 1.660 hibridnih revijah založnika. Stroški vavčerjev brez plačila APC (Article Processing Charge) so namreč že vključeni v sklenjeno preoblikovalno pogodbo, ki jo financirajo sredstva ARIS in sredstva sodelujočih konzorcijskih institucij. V 12 revijah pa lahko koristijo vavčer le avtorji z UL, ki revijo naroča.

Ugodnosti ne veljajo za objave v revijah Cell Press, The Lancet in revijah določenih partnerskih založb ali združenj.

Upravičenost koriščenja vavčerja za objavo članka v odprtem dostopu v izbrani hibridni reviji avtorji preverijo na Find a participating journal (prikaz za iskani naslov hibridne revije iz ažurnega seznama pri založniku).

Informativen seznam naslovov revij z zgoraj navedenimi ugodnosti je na voljo v excel tabeli ScienceDirect_seznam revij_vavčerji_2025 z ločenima zavihkoma za hibridne revije in hibridne revije samo za UL.

Za revije v zlatem odprtem dostopu navedene ugodnosti ne veljajo, objave so plačljive (avtorji lahko seznam revij preverijo tule).

Seznam upravičenih hibridnih revij se lahko občasno spremeni, zaradi dodajanja novih naslovov revij in spremembe poslovnega modela ali lastništva revij. Avtorjem priporočamo, da upravičenost koriščenja vavčerja vedno najprej preverijo na povezavi Find a participating journal.

Vavčerji veljajo za naslednje vrste objav v hibridnih revijah založnika:
Case reports, Data in Briefs, Full-length articles, Micro-articles, Original software publication, Practice guidelines, Protocols, Review articles, Replication studies, Short communications, Short surveys, Video articles.

Splošni pogoji:

  • članek je SPREJET v objavo v letu 2025,
  • korespondenčni avtor oz. avtor, ki odda članek v založnikov sistem, prihaja z ene od članic konzorcija,
  • pravilna navedba podatkov (naziva) avtorjeve institucije,
  • identifikacija avtorja z e-mail naslovom z domeno institucije.

Avtor po sprejemu članka v objavo v založnikovem sistemu izbere možnost odprte objave in pripadnost korespondenčnih avtorjev institucijam konzorcija.Upravičenost do popusta potrjujejo kontaktne osebe v knjižnicah institucij – založnikova predstavitev korakov pri oddaji članka.

Vir: povzeto iz spletne strani CTK 

Skip to content