Poslanstvo Laboratorija za kompleksne sisteme in podatkovne znanosti (CODLAB) je doseganje znanstvene odličnosti v temeljnih in aplikativnih raziskavah na širšem področju naravnih in družbenih kompleksnih sistemov in podatkovnih znanosti oz. podatkovnih tehnologij. Raziskovalno in aplikativno se ukvarja s tehnologijami za zbiranje, obvladovanje in analizo podatkov, kjer pristopi vezani na teorijo kompleksnih omrežij igrajo ključno metodološko (in do neke mere vsebinsko) vlogo. Specifično, glavne teme vključujejo inverzne probleme v teoriji omrežij (zaznavanje skritega omrežja iz dostopnih podatkov), modeliranje dinamike omrežij ter modeliranje kompleksnih pojavov v naravi, družbi in tehnologij. Novejše teme vključujejo tudi računsko modeliranje sodobnih spletnih fenomenov, kot je t. i. crowdsourcing. Prihodnje planiramo vključiti tudi eksperimentalni del v preučevanje družbenih pojavov, v sodelovanju s skupinami, ki imajo tovrstne možnosti.

CODLAB interdisciplinarno sodeluje z domačimi in tujimi raziskovalnimi centri, ki vključujejo tako družboslovne, naravoslovne in tehnične znanstvene skupine in centre. Poleg samega raziskovalnega dela je Laboratorij aktiven tudi v iskanju raziskovalnih sredstev na domačem in mednarodnem nivoju. Trenutno v CODLABU poteka več domačih in mednarodnih projektov. CODLAB je tudi zelo aktiven v organizaciji in izvedbi vsakoletne mednarodne konference ITIS.

CODLAB ima lastno spletno stran. 

Predstojnik je izr. prof. dr. Zoran Levnajić.

Jean Monnet center odličnosti ”Inovacije in tehnologije v regionalnem razvoju” izvaja eksperimentalne in ekspertne projekte ter naloge za potrebe gospodarstva, državnih organov, organov lokalne samouprave, mednarodnih ustanov, nevladnih organizacij in drugih uporabnikov ter za strokovno in druge javnosti. V raziskovalnem programu inštitut nadgrajuje in povezuje področji menedžmenta in informatike ter ju prepleta tudi z drugimi disciplinarnimi področji.

V znanstveno-raziskovalno delo so vpete skupine domačih in tujih raziskovalcev različnih disciplinarnih profilov, ki zastopajo medsebojno raznolike teoretske podlage in kombinirajo različne, tako kvalitativne kot kvantitativne metodološke pristope.

Predstojnik je prof. dr. Borut Rončević.

Najbolj poudarjena področja znanstveno-raziskovalnega in analitičnega dela:

• raziskovanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo ter organizacijskimi vidiki organizacij in sodobne družbe; iskanje modelov za opis prihodnjega razmerja med tema dvema stranema;
• raziskovanje potreb gospodarstva in negospodarstva na področju informacijsko komunikacijske tehnologije in razvoj modelov ter aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije, ki bodo odgovor na ugotovljene potrebe;
• raziskovanje medsebojne povezanosti med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in razvojem posamezne organizacije;
• raziskovanje neželenih učinkov uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in razvoj metod za blaženje le-teh;
• teoretično in empirično proučevanje problematike organizacijskih vidikov, še posebej v luči informacijsko komunikacijske tehnologije. Problematika bo proučevana v okviru mednarodnih organizacij, javnih in zasebnih organizacij in drugih oblikah stikov ter srečevanj predstavnikov različnih organizacijskih pristopov;
• teoretsko in empirično proučevanje vpliva informatike na ključne organizacijske skupine in akterje ter njihove vplive na razvoj informatike;
• vključevanje drugih raziskovalnih tem s področja organizacij in informatike, na katerih bodo delali vključeni raziskovalci in se bodo v naslednjih letih predvsem z vidika aplikativnosti izkazale za najbolj relevantne.

Dejavnosti Jean Monnet centera odličnosti ”Inovacije in tehnologije v regionalnem razvoju” tako zajemajo:

• izvajanje raziskav in posredovanje ugotovljenih rezultatov konkretnim naročnikom;
• organiziranje diskusij, okroglih miz, specializiranih delavnic, na katerih bodo sodelovale partnerske institucije, naročniki, domači in tuji raziskovalci oz. izvedenci;
• publicistično dejavnost (vključno z oblikovanjem spletnega portala) za seznanitev naročnikov, domače in mednarodne strokovne ter drugih javnosti z dosežki raziskovalnega in ekspertnega dela.

Inštitut obravnava teme družbenih transformacij, ki zadevajo vse vidike družbenega življenja. Posebno pozornost namenja interakciji med digitalnimi tehnologijami in človeškim vedenjem. Raziskovanje je usmerjeno v družbene spremembe na makrosistemski ravni in na raven posameznikov, kjer je posebna pozornost namenjena refleksivnosti, ki je obravnavana kot posrednik med strukturo in človeškim delovanjem.

Raziskave tako vključujejo 1) procese, ki vodijo do odgovorne in trajnostne družbe ter z njo povezane človeške prakse, 2) vlogo medijev, 3) e-demokracijo in e-participacijo. Ključni vidiki raziskav so vezani na značilnosti medijske komunikacije, pluralizem in medijske pismenosti, politične vloge družbenih omrežij, uporabe IKT za krepitev politične participacije in uporabe aplikacij za podporo volilnim sistemom.

Inštitut spodbuja kombinacijo socioloških perspektiv z antropologijo, psihologijo, ekonomijo, politologijo in drugimi disciplinami. Družbena dejanja in strukture postavlja v kontekste naravnega okolja in tehnološkega razvoja. Tematsko ozadje izhaja iz različnih teoretičnih pristopov, kot so kritični realizem, teorija družbenih sistemov, teorija načrtovanega vedenja, kulturna politična ekonomija. Uporablja kvalitativne, kvantitativne in mešane raziskovalne metode, ki temeljijo na obsežnih podatkih, zbranih s prejšnjimi raziskavami.

Predstojnica je prof. dr. Tea Golob

Laboratorij za teorijo grafov se ukvarja z in doprinaša k razvoju sodobne teorije grafov, ki danes po svoji raznolikosti in uporabnosti postaja vodilna sodobna matematična disciplina. Obavnavamo različne klasične teme kot so barvanja grafov, dominacije, grafovske limite… Prav tako obravnavamo tudi kvantitativne mere na grafovskih strukturah in preko njih uveljavljamo uporabo teorije grafov na drugih področjih, kot so socialna oz. kompleksna omrežja, medpovezovalna omrežja, matematična kemija, grafi znanja, grafovske podatkovne strukture, matematika in umetnost, itd.

Sodelujemo oz. smo sodelovali z več kot 100 sodelavci iz več kot 50 raziskovalnih centrov in univerz. Trenutno smo aktivni na naslednjih temah v okviru projektov, ki jih vodimo:

• Lokalno iregularnost in liha barvanja grafov (J1-1692)
• Snarki in krepka barvanja kubičnih grafov (J1-3002)
• Metrična dimenzija, topološki indeksi, in dominacija (P1-0383)
• Mere irregularnosti grafov (bilaterala s Črno goro BI-ME/23-24-008)       

Predstojnik je prof. dr. Riste Škrekovski

Laboratorij za superračunalništvo, umetno inteligenco in podatkovno znanost si prizadeva izkoristiti in izboljšati napredek na področju podatkovne znanosti, visokozmogljivega računalništva in umetne inteligence za reševanje ključnih družbenih izzivov. Naš cilj je razvijati, spodbujati in zastopati izjemne raziskave, izobraževanja in prakso na področju podatkovne znanosti ter tako omogočiti ozaveščeno odločanje z namenom izboljšanja celotne družbe.

Naši cilji so:

• naučiti ljudi, kako oblikovati, zbirati, interpretirati in uporabljati podatke,
• ustvariti podporno okolje za ljudi iz akademskih krogov in industrije, da bi ustvarjalno uporabljali velike količine podatkov in izvajali analize, ki jih omogoča visokozmogljivo računalništvo, za iskanje odgovorov na raziskovalna vprašanja,
• izvajati teoretične raziskave in razvijati praktične aplikacije na področju podatkovne znanosti.

Stremimo k doseganju vpliva z združevanjem vrhunskih raziskav na področju strojnega učenja, umetne inteligence in statistike ter s poglobljenim razumevanjem aplikacij in podatkovne analitike.

Predstojnica je prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska