Informatika v sodobni družbi
Brezplačen redni študij
Ne spreglejte! Možnost VIRTUALNE udeležbe na predavanjih in vajah v realnem času.
Magistrski študijski program Informatika v sodobni družbi nadgrajuje temeljno znanje s prve stopnje z novimi znanji s področja informacijske tehnologije. Poglablja tudi metodološko znanje in izobražuje bodoče managerje informacijskih sistemov, oblikovalce uporabniške izkušnje, projektne managerje, analitike ter odločevalce, sposobne razumevanja pomena in uporabe IKT v družbi.
Diplomanti bodo:
- nadgradili temeljno znanje s področja informacijsko komunikacijske tehnologije s kompleksnim znanjem o varnosti elektronskega poslovanja, o vseh vidikih informatizacije organizacije, o izvajanju projektov s področja IKT (razvoj novih tehnologij oz. metod dela) in o informacijskih sistemih;
- dopolnili metodološko znanje s celovitim naborom kvantitativnih in kvalitativnih raziskovalnih metod;
- poglobili razumevanje najsodobnejših družbenih konceptov za boljše razumevanja pomena in uporabe IKT v sodobni družbi in za razvoj kritičnega razmišljanja. V ta okvir sodijo znanja iz sociologije, politologije, ekonomije, podjetništva, informatike, komunikacije …
Magistrski študijski program Informatika v sodobni družbi izvajamo v redni in izredni obliki.
Redni študij je brezplačen tudi za zaposlene.
Vpis v 1. letnik
V prvi letnik magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se poleg diplomantov programa 1. stopnje Informatika v sodobni družbi lahko vpiše:
- Kdor je končal študijski program prve stopnje s študijskih področij računalništva in informatike oziroma družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, ter dosegel najmanj 180 KT.
- Kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi prijave za vpis predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 18 KT.
- Kdor je končal študijski program prve stopnje iz ostalih študijskih področij. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi prijave za vpis predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 24 KT.
Za diplomante visokošolskih strokovnih študijskih programov, sprejetih pred 11. 6. 2004, se smiselno uporabljajo določila za diplomante študijskih programov prve stopnje.
Vpis v 2. letnik
V drugi letnik magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se poleg študentov 1. letnika magistrskega študijskega programa Informatika v sodobni družbi lahko vpiše:
- Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, iz študijskih področij računalništva in informatike. Kandidatu pristojni organ FIŠ na podlagi prijave za vpis predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 6 KT.
- Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spada v študijsko področje družbene vede ter poslovne in upravne vede. Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 12 KT.
- Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede. Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 30 KT.
- Kdor je končal študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, iz ostalih študijskih področij. Kandidatu pristojni organ FIŠ predpiše dodatne študijske obveznosti v obsegu največ 45 KT.
Vloge za prehode med ostalimi programi, programi specialističnih študijev, programi znanstvenih magistrskih študijev in magistrskih študijev druge stopnje, obravnava pristojni organ FIŠ individualno.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 ECTS iz prvega letnika.
Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Drugega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventski staž.
Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:
- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- študentka v času študija rodi.
Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Pogoj za dokončanje študija so uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti ter priprava in uspešen zagovor magistrske naloge. Študent dokonča študij, ko zbere vseh 120 kreditnih točk, predvidenih s študijskim programom.
Ob zaključku študija prejme študent magistrsko diplomo, ki je javna listina.
Magistrski študijski program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija.
Izredni študij poteka v Novem mestu. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem študiju.
Študenti bodo na magistrskem podiplomskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili naslednje kompetence:
- poznavanje in razumevanje kulturnih in družbenih procesov in sposobnost njihove kompleksne analize;
- uporaba metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik;
- sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov;
- etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela nediskriminatornosti in multikulturnosti;
- razvoj kritične in samokritične presoje;
- sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
- poznavanje pomena kakovosti in prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
- zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
- poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo;
- poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi;
- usposobljenost za načrtovanje in vodenje organizacijskih in informacijskih sprememb v organizaciji, ki so potrebne pri uvajanju ali posodabljanju informacijsko komunikacijske tehnologije ter kakovostni uporabi le-te;
- usposobljenost za samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji.
Študenti bodo na magistrskem podiplomskem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili tudi predmetno specifične kompetence.
Predmetnik
| 1. letnik | 2. letnik | Izbirni predmeti |
|---|---|---|
| Virtualne skupnosti | Magistrski raziskovalni seminar | Kakovost podatkov |
| Analiza kvalitativnih podatkov | Modeliranje odločitvenih procesov | Upravljanje informacijskih in komunikacijskih sistemov |
| Metode kvantitativne analize | Preizkušanje, evalvacija in revidiranje informacijskih sistemov | Management znanja |
| Menedžerski informacijski sistemi | Izbirni predmet 3 | Modeliranje z agenti |
| Oblikovanje uporabniške izkušnje | Izbirni predmet 4 | Napredne statistične metode |
| Projekti informacijskih tehnologij | Magistrska naloga | Upravljanje fizičnih omejitev v organizacijah |
| Varnost elektronskega poslovanja | Multimedijski sistemi | |
| Informatizacija organizacije | Raziskovanje interneta | |
| Izbirni predmet 1 | Podatkovno rudarjenje | |
| Izbirni predmet 2 | Odločitveni modeli, sistemi za podporo odločanju | |
| Procesi in dokumentni sistemi | ||
| Računalniška forenzika | ||
| Osnove biometrije | ||
| Analiza velikih količin podatkov | ||
| Osnove varovanja informacij | ||
| Internet stvari in inovativne tehnologije | ||
| Sodobne družbene teorije | ||
| Družbeni vidiki uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij | ||
| Strokovna angleščina 2 za področje IKT |
Magistrski študijski program Informatika v sodobni družbi traja dve leti in je razdeljen v štiri semestre. Vsebuje 15 predmetov, od katerih jih je 11 obveznih in štirje izbirni. Zaključi se z izdelavo magistrske naloge, zato študent v tretjem semestru izbere mentorja magistrske naloge, s katerim skozi konzultacije pripravi osnutek magistrske naloge. V četrtem semestru študent opravi dva izbirna predmeta in izdela ter zagovarja magistrsko nalogo.
Virtualne skupnosti
Predmet seznanja s koncepti človeške interakcije in skupnosti v sociološkem smislu, tako da razlikuje med različnimi tipi skupnosti in njihovo evolucijo. Obravnava vprašanja, kot so identitete, identifikacije, odtujitev, racionalnost, pripadnost, vključenost in izključenost. Te zadeve povezuje z različnimi sociološkimi pogledi. Predmet izrecno povezuje tehnološki razvoj s premiki v človeških skupnostih in lastnostmi slednjih, vključno z naraščajočo sposobnostjo ljudi, da si zamišljajo skupnosti in stopajo v interakcije onstran ozkih lokalnih in teritorialnih meja. Premet se tako ukvarja s tehnologijo in z njo povezanimi družbenimi transformacijami.
Analiza kvalitativnih podatkov
Predmet študente seznani z naravo kvalitativnega raziskovanja, obravnava izbrane teme iz filozofije znanosti, etiko, razmerje med teorijo in raziskovanjem ter zanesljivost in veljavnost v kvalitativnem raziskovanju. Študentje spoznajo vzorčenje v kvalitativnem raziskovanju, etnografijo in opazovanje z udeležbo, intervjuje v kvalitativnem raziskovanju. Obravnavajo se fokusne skupine in jezik v kvalitativnem raziskovanju. Predstavljena je tudi kvalitativna analiza podatkov in računalniško podprta kvalitativna analiza.
Metode kvantitativne analize
Metode kvantitativne analize predstavijo pristope kvantitativnega raziskovanja ter izbrane statistične metode za izvedbo zahtevnih kvantitativnih analiz. Študentje spoznajo vse najpomembnejše faze kvantitativne raziskave: formuliranje raziskovalnih vprašanj oz. hipotez, definiranje skupine, na kateri se bo izvajala kvantitativna analiza, morebitna izbira vzorca, definiranje merjenih spremenljivk, zbiranje podatkov (merjenje), analiza podatkov, preverjanje domnev in interpretacija ter predstavitev rezultatov. Pri tem uporabljajo sodobno programsko opremo (poudarek je na zahtevnem, a zelo zmogljivem programu R).
Menedžerski informacijski sistemi
Predmet študentom predstavi strateški pomen sistemov za podporo odločanju ter njihovo uporabnost za podporo menedžmentu in ostalim delom organizacije pri sprejemanju kompleksnih odločitev. Sem sodijo teme, kot so pomen in upravljanje informacij, proces odločanja, odločanje v skupini, upravljanje z znanjem, podatkovna skladišča, odkrivanje znanja iz podatkov. Študentje spoznajo ekspertne sisteme za upravljanje znanja ter pravni okvir in etična načela uporabe informacijskih virov. Na vajah delajo z orodji za modeliranje večkriterijskih odločitvenih problemov, spoznajo uporabo tovrstnih modelov za podporo odločanju v profesionalnih in osebnih situacijah ter pripravijo in zagovarjajo seminarsko nalogo.
Oblikovanje uporabniške izkušnje
Predmet obravnava razumevanje uporabniško usmerjenega oblikovalskega procesa (krog rasti med raziskovanjem in oblikovanjem); pregled ključnih tehnoloških trendov pri spletnih in mobilnih aplikacijah, načrtovanje projektov uporabniško usmerjenega oblikovanja, orodja in tehnike za raziskovanje in oceno zahtev uporabniške izkušnje ter za oblikovanje uporabniške izkušnje. Študentje se seznanijo s komponentami uporabniške izkušnje.
Projekti informacijskih tehnologij
Študentje osnovno znanje o projektnem delu nadgradijo s poznavanjem informacijsko komunikacijskih orodij za vodenje projektov, ki jih tudi aktivno uporabljajo na vajah. Spoznajo postopke projektnega vodenja, organiziranja, delovanja in komuniciranja s projektno skupino, identifikacije naročnikovih zahtev, razvoja načrta projekta informacijskih tehnologij, sistemski pristop v upravljanju projektov, monitoring projekta in nadzor ter upravljanje tveganj v projektih IT. Tako so sposobni pripraviti in voditi projekt informacijskih tehnologij, nadzirati izvajanje projektov informacijskih tehnologij in pri tem uporabljati ustrezno tehnologijo za vodenje projektov.
Varnost elektronskega poslovanja
Predmet Varnost elektronskega poslovanja študente seznani z elektronskim poslovanjem (infrastrukturna podpora, simetrični in asimetrični tajnopisni sistemi) ter z osnovami varnosti elektronskega poslovanja in informacijskih sistemov (načrtovanje in razvoj varnih sistemov e-poslovanja). Predstavi tudi organizacijske, pravne in etične vidike elektronskega poslovanja. Študentje pripravijo seminarsko nalogo in pokažejo svoje znanje uporabe sodobne varnostne tehnologije pri elektronskem poslovanju, sposobnosti analize stanja in ocene varnostnih tveganj, da lahko pripravijo varnostni načrt za celovito upravljanje informacijske varnosti.
Informatizacija organizacije
Predmet študentom omogoči razumevanje informatizacije organizacije in njenega pomena za učinkovitost procesov v organizaciji. Informatizacija je pomembna pri organizacijskih, izvedbenih, administrativnih in podpornih procesih, zato jo je potrebno izpeljati z uvajanjem celovitih informacijskih rešitev in rešitev e-poslovanja. Kar pomeni, da študentje spoznajo tako zahteve uporabnikov, omejitve procesov in možnosti njihovih inovacij, poslovna pravila, programe za izdelavo aplikacij, baze podatkov in njihovo vzdrževanje. S pridobljenim znanjem študentje pripravijo projektni načrt za uvajanje novih informatiziranih procesov.
Izbirni predmet 1
ECTS: 5 KT
Izbirni predmet 2
ECTS: 5 KT
Magistrski raziskovalni seminar
Študentje se pri predmetu pripravijo na izvedbo raziskovalne naloge za potrebe magistrske naloge. Izvedejo zapletenejšo raziskavo za rešitev kompleksnejšega družboslovnega teoretičnega ali empiričnega problema, skozi katero poglobijo in kritično ovrednotijo do sedaj pridobljena teoretična in metodološka znanja (oblikovanje raziskovalnih vprašanj in hipotez, konceptov in teorij, izbor raziskovalnih strategij, organizacija in izvedba raziskovalnega projekta, interpretacija kompleksnih rezultatov in prenos v prakso). Preverijo tudi svoje sposobnosti iskanja podatkov po bibliografskih bazah in bazah podatkov ter zmožnost prepoznavanja rešitev za teoretični problem oziroma oblikovati predloge za reševanje kompleksnejših empiričnih problemov.
Modeliranje odločitvenih procesov
Pri predmetu se obravnava opredelitev problema in razpoložljivih metod odločanja. Študentje spoznajo osnovne modele za odločanje, kvantitativne in kvalitativne metode odločanja. Predstavljene so tudi napredne metode odločanja in skupinsko odločanje.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Biljana Mileva Boshkoska, asist. dr. Miljenko Hajnić
ECTS: 6 KT
Preizkušanje, evalvacija in revidiranje informacijskih sistemov
Pri predmetu Preizkušanje, evalvacija in revidiranje informacijskih sistemov študentje spoznajo celoten postopek preizkušanja programske opreme (metrike merjenja, upravljanje in vrste preizkušanja, umestitev preizkušanja kot del razvojnega in vzdrževalnega procesa). Predmet predstavi tudi tehnike in orodja, ki so potrebna za izvajanje opravil preizkušanja, evalvacije in revizije. Študentje se preizkusijo v procesu revidiranja IS (revidiranje kompleksnih poslovnih procesov, programske opreme) in pri tem razvijejo sposobnosti sodelovanja z internim in zunanjim revizorjem IS. Svoje znanje utrdijo na laboratorijskih vajah in s pripravo seminarske naloge.
Izbirni predmet 3
ECTS: 5 KT
Izbirni predmet 4
ECTS: 5 KT
Magistrska naloga
ECTS: 30 KT
Kakovost podatkov
Predmet študentom predstavi kakovost informacij (kako jo meriti, parametri in postopek preverjanja kakovosti), kakovost podatkovnih modelov (zajemanje zahtev, kakovost podatkovnih shem in definicij), standarde, načela in poslovna pravila kakovosti ter procese za izboljšanje kakovosti podatkov. Študentje pogledajo tudi postopke priprave in vizualizacije podatkov. Pri laboratorijskem delu in seminarski nalogi se srečajo z IKT za vodenje projektov in pokažejo osvojeno znanje o pravilni izbiri in ustrezni uporabi tehnike obravnavanja podatkov nizke kakovosti.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Upravljanje informacijskih in komunikacijskih sistemov
Predmet študentom omogoči poznavanje področja upravljanja informacijskih in komunikacijskih sistemov v organizaciji od načrtovanje do izvedbe, ob upoštevanju tehnoloških, poslovnih, organizacijskih in drugih vidikov. Študentje tudi s pomočjo izdelane seminarske naloge poglobijo znanje o delovanju in modelih informacijskih sistemov ter o medsebojni povezanosti z organizacijo, načinom dela, poslovnimi procesi (kako vplivajo en na drugega). Tako so študentje sposobni razumeti in sodelovati v procesu upravljanja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v organizaciji ter sodelovati v oziroma voditi projekte uvajanja celovitih informacijskih in komunikacijskih rešitev.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Modeliranje z agenti
Pri predmetu Modeliranje z agenti bodo študenti definirali proces modeliranja z agenti, primerjali modeliranje z agenti z alternativnimi in komplementarnimi metodologijami in artikulirali relativne prednosti in slabosti. Uporabili bodo tudi druge metodologije, kot so sistemska dinamika, simulacija diskretnih dogodkov, teorija iger, statistično modeliranje, analiza tveganja. Študenti bodo med drugim znali utemeljiti, kdaj in zakaj uporabiti modeliranje in simulacijo z agenti, razložiti, kako zasnovati in razviti simulacije z agenti, predstaviti način menedžmenta projektov agentnega modeliranja, demonstrirati razvoj agentnih modelov z enim ali dvema orodjema ter opisati postopek in tehniko predstavitve rezultatov simulacije odločevalcem.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Napredne statistične metode
Pri predmetu Napredne statistične metode študent spozna družbene procese in pridobi sposobnost njihove kompleksne analize skozi uporabo metodoloških orodij, tj. izvajanje, koordiniranje in organiziranje raziskav, uporaba raznih raziskovalnih metod in tehnik. Poleg tega študent pridobi sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in sistemov na področju družboslovja ter sposobnost zbiranja, shranjevanja, analize in interpretacije velikih količin podatkov. Predmet študentu omogoči razumevanje posebnosti statističnega učenja v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi analizami ter poznavanje metod, ki so primerne za analize tovrstnih podatkov.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Upravljanje fizičnih omejitev v organizacijah
Predmet Upravljanje fizičnih omejitev v organizacijah študentu predstavi uvod v teorijo omejitev, s pomočjo te teorije pa mu omogoči sposobnost reševanja fizičnih omejitev v organizaciji. Študent dobi vpogled v zmanjševanje vpliva variabilnosti med procesi, kjer so omejitve fizične narave, zagotavljanje stabilnosti, predvidljivosti in zanesljivosti končnih rezultatov dela (procesa), skrajšanje časov, potrebnih za izvedbo nalog (izdelkov) in znižanje zalog, zmanjševanje konfliktov v procesu dela in izboljšanje odzivnosti glede potreb trga itd. Študent spozna in razume procese v organizacijah in je sposoben njihove kompleksne analize, pridobi znanje o uporabi raznih raziskovalnih metod in tehnik ter sposobnost uporabe in kombiniranja znanj na različnih področjih.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Multimedijski sistemi
Multimedijski sistemi študentom predstavijo pomen in tehnologijo multimedije, multimedijska okolja in formate (video, multimedijska digitalna televizija, avdio sistemi) ter postopke produkcije in distribucije multimedijskih vsebin. Tako študentje pridobijo veščine učinkovitega apliciranja principov multimedijskega načrtovanja, vključno z estetskim in tehničnim vidikom, in so sposobni sodelovati pri pripravi različnih multimedijskih elementov za tvorjenje in prototipiranje interaktivnega multimedijskega izdelka. Znanje utrdijo skozi laboratorijsko delo in seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Raziskovanje interneta
Predmet študente seznani s pojavom interneta, njegovo strukturo, iskalniki, tehnikami iskanja, psihološkimi in varnostnimi vidiki uporabe. Spoznajo še proces izdelave domače strani, uporabo digitalnih knjižnic in informacij javnega značaja. Na laboratorijskih vajah študentje uporabljajo IKT za izvajanje anketnega raziskovanja in za obdelavo dobljenih podatkov ter za iskanje sekundarnih podatkov in internetnih virov, pripravijo tudi seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Podatkovno rudarjenje
Predmet Podatkovno rudarjenje študente seznani s procesom odkrivanja zakonitosti v podatkih in njegovo arhitekturo (metode in proces odkrivanja znanja, naloge in aplikacije podatkovnega rudarjenja). Predstavi osnove strojnega učenja ter tehnike podatkovnega rudarjenja (odločitvena drevesa, k-najbližji sosed, Bayesova klasifikacija, genetski algoritmi, delitvene metode, hierarhične metode, metode gostote, mrežno razvrščanje, samoorganizirajoče nevronske mreže-Kohonenova nevronska mreža). S tem študente usposobi za zahtevnejšo obdelavo rezultatov, pri čemer uporabljajo najaktualnejša programska orodja za podatkovno rudarjenje (WEKA, Rapidminer). Študentje pripravijo raziskovalno nalogo (samostojno kratko raziskovalno delo, ki bo temeljilo na primerjavi različnih tehnik in postopkov podatkovnega rudarjenja) ter projekt (v manjših skupinah, vključuje konkreten problem).
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Odločitveni modeli, sistemi za podporo odločanju
Študentje se pri predmetu seznanijo z elementi odločitvenega procesa kot so podatek, informacija, znanje, vrste podatkov, lastnosti informacije. Pregledajo odločitvene sisteme in modele (večparametersko odločanje, metode umetne inteligence v odločanju, ekspertni sistemi) ter sisteme za podporo odločanja (strukturirani in nestrukturirani podatkovni viri za poslovno odločanje, skupinsko odločanje). Pred pristopom k izpitu pripravijo in zagovarjajo empirično seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Management znanja
Upravljanje z znanjem je pomembno za uspešno delovanje podjetja, zato se študentje seznanijo z menedžmentom znanja ter z načini in orodji pridobivanja, hranjenja in razširjanja znanja. Predmet obravnava tako eksplicitno znanje (opisano v dokumentih in postopkih podjetja) kot tiho oz. tacitno znanje (nastane na bazi izkušenj posameznikov, ki ga po navadi hranijo v svojih glavah). Študente seznani s postopki pridobivanja in shranjevanja obeh vrst znanja, saj je za podjetje pomembno, da se z odhodom zaposlenih pridobljeno znanje ne izgubi. Študentje pridobljeno znanje predstavijo v seminarski nalogi.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Procesi in dokumentni sistemi
Predmet študentom predstavi principe delovanja, uporabe in administracije dokumentnih sistemov oziroma procesov. Povzame osnove relacijskih podatkovnih baz in postopke analize procesov. Študentje na vajah v računalniški učilnici uporabljajo programska orodja za administracijo dokumentnih sistemov in za reševanje konkretnih problemov in tako spoznajo osnovno tehnologijo za upravljanje z dokumentnimi sistemi. Hkrati pripravijo skupinski projekt, ki vključuje konkreten primer analize procesa in konfiguracijo procesa v konkretnem orodju za upravljanje s procesi.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Računalniška forenzika
Predmet predstavi osnove računalniške forenzike in potrebno tehnologijo za njeno izvajanje. Študentje spoznajo digitalne dokaze, načine njihovega zbiranja v različnih sistemih (Windows, Linux, malware, GSM in mobilne naprave, Internet) in morebitne kršitve oziroma zločine. Vsebina je predstavljena na konkretnih primerih, saj je večina podjetij še vedno slabo obveščenih o računalniški forenziki in o biometričnih podatkih. Študentje skozi predavanja, vaje in seminarsko nalogo razvijejo sposobnosti forenzične analize različnih sistemov in uporabe ustreznih orodij.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Osnove biometrije
Predmet Osnove biometrije predstavi samo tematiko in IT znanje, ki je potrebno za delo z biometričnimi lastnostmi, izvajanje in gradnjo biometričnih sistemov ter možnosti za zagotavljanje varnosti. Študentje spoznajo različne biometrične lastnosti (fizične, vedenjske, kontaktne, nekontaktne in ostale), metode zbiranja, predelave, shranjevanja in primerjave teh lastnosti, pravni vidik biometrije. V seminarski nalogi predstavijo osvojeno znanje, kjer analizirajo in predstavijo delo biometričnega sistema.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Analiza velikih količin podatkov
Pri predmetu se študenti seznanijo z analizo velikih količin podatkov ter opredelijo, kaj so to veliki podatki, kje jih najdemo in kako jih shranimo. Pregledajo tudi načine grafičnega predstavljanja velikih količin podatkov, filtriranje podatkov v tokovih ter oglaševanje na internetu. Prav tako se seznanijo z uporabo visoko zmogljivih računalnikov za analizo velikih količin podatkov. Na koncu tako študenti razumejo posebnosti analize velikih količin podatkov v primerjavi s klasičnimi podatkovnimi analizami. Prav tako pa tudi spoznajo metode, ki so primerne za analize tovrstnih podatkov in z uporabo zelo zmogljivih računalnikov in sodobne odprtokodne opreme izvedejo analizo na enem primeru velike količine podatkov.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Osnove varovanja informacij
Predmet obravnava varnost informacij in gradnike varovanja informacij (zaupnost, celovitost, razpoložljivost in skladnost). Tako študenti pri predmetu spoznajo razliko med različnimi vrstami informacij, grožnjami in osnovnimi ukrepi za zmanjševanje tveganj. Nato se naučijo široko uporabljivih tehnik in metod za varovanje informacij ter s tem pomembnosti ukrepov za zmanjševanje tveganj v poslovnem/produkcijskem okolju. Študentje se naučijo analizirati stanje na področju varovanja informacij in izdelati predloge za izboljšanje stanja, pri čemer upoštevajo človeške, socialne, organizacijske in zakonodajne dejavnike, interese in konflikte, ki se pojavljajo pri uvajanju upravljanja varovanja informacij. Svoje znanje so na koncu sposobni prenesti v delovno okolje in okolje delovanja in bivanja.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Internet stvari in inovativne tehnologije
V sklopu predmeta bodo študentje spoznali širok nabor aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodotbni družbi, se seznanili z osnovnimi pojmi in gradniki interneta stvari ter izvedeli, kako so gradniki med sabo povezani, tako s tehničnega kot tehnološkega vidika. Spoznali bodo tudi storitve v oblaku ter izvedeli, kako so le-te povezane z internetom stvari. Pridobili bodo tudi osnovno znanje o razpoznavi govora in uporabi oblačnih platform za uporabo le-tega; osnovno znanje o strojnem vidu in uporabi le-tega v kontekstu interneta stvari; pridobljeno praktično in teoretično znanje pa bo slušateljem omogočilo tudi zasnovo novih informacijskih sistemov v okolju industrije 4.0.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Sodobne družbene teorije
Študentje pri predmetu preučijo različne družbene teorije, ki govorijo o družbenem delovanju, strukturah, družbenem redu, delitvah in neenakosti, o modernizaciji ter razvoju družbe. Pogledajo tudi povezanosti in razhajanja med družboslovnimi teorijami ter spoznajo kakšne so možnosti za premoščanje teh delitev. Z osvojenim znanjem so študentje sposobni analizirati in razumeti konkretne družbene pojave z vidika različnih teoretskih pristopov ter samostojno brati in kritično reflektirati znanstvena besedila na področju družboslovja.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Družbeni vidiki uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij
Predmet ponudi pregled uporabe informacijsko komunikacijskih tehnologij na različnih področjih našega delovanja od družbenega življenja, politike, ekonomske sfere do kulture. Najprej predstavi povezanost med tehnologijo in družbeno strukturo ter procesi, ki potekajo v njej. Nato kako IKT vpliva na gospodarski razvoj (e-poslovanje, e-trgovina), na politično delovanje (možnosti e-demokracije) ter na delovanje medijev (internetno novinarstvo, digitalizacija tradicionalnih medijev). Študentje pri predmetu, skozi seminarsko nalogo oz. več krajših nalog prikažejo svoje sposobnosti analiziranja kompleksnih razmerij med tehnologijo, družbo, kulturo, ekonomijo in politiko in se zavedo etičnih problemov uporabe informacijskih tehnologij v določenih situacijah in potrebe po odpravljanju njenih negativnih učinkov.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Strokovna angleščina 2 za področje IKT
Pri predmetu se bodo študenti naučili uporabe angleškega jezika za uspešno medkulturno in strokovno komunikacijo ter uporabe slovnične in funkcionalne jezikovne strukture, značilne za strokovno in znanstveno zvrst na področju IKT znanosti. Uporabljali bodo posebnosti akademskega angleškega jezika pri študiju in poklicnih situacijah, uporabljali temeljno in zahtevno besedišče in terminologijo z IKT področja v pisnem in govornem sporazumevanju. Koherentno bodo povzemali pisna in govorjena sporočila iz angleščine v slovenščino in obratno, naučili se bodo učinkovite izvedbe predstavitve v angleščini, tvorili bodo strokovna pisna in govorna besedila v angleščini ter samostojno uporabljali spletne jezikovne vire.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 5 KT
Magistrski študijski program Informatika v sodobni družbi nadgrajuje temeljno znanje s prve stopnje z novimi znanji s področja informacijske tehnologije. Oglejte si tudi ostale študijske programe, ki jih ponuja Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu.
