Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 30 ECTS iz prvega letnika, imeti odobreno temo doktorske disertacije ter oddati dispozicijo doktorske disertacije, kar se dokazuje s podpisom mentorja na obrazcu OBR-FIŠ-034.

Pogoj za napredovanje iz drugega v tretji letnik so opravljene vse obveznosti prvega letnika v obsegu 60 ECTS, vključno s potrjeno dispozicijo, in opravljeno individualno raziskovalno delo drugega letnika v obsegu 60 ECTS.

Pristojni organ lahko odobri napredovanje v višji letnik, tudi če študent ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah. Študent mora v tem primeru predložiti ustrezna dokazila.

Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu.

Pogoji za dokončanje študija so:

• uspešno opravljene vse s programom predpisane študijske obveznosti;
• objava ali sprejetje v objavo enega znanstvenega članka, pri katerem je bil kandidat prvi ali vodilni avtor v revijah indeksiranih v SSCI ali SCI ali SCOPUS z IF>0 ali AHCI, in sicer z raziskovalnega področja doktorske disertacije;
• priprava in uspešen zagovor doktorske disertacije.

Študent, ki se vpiše neposredno v višji letnik, mora za dokončanje študija opraviti vse predpisane dodatne izpite in redne študijske obveznosti drugega in/ali tretjega letnika.

Študent na doktorskem študijskem programu Informacijske znanosti pridobi naslednje kompetence:

Splošne kompetence

• Sposobnost identificiranja danega raziskovalnega problema, njegove analize, ovrednotenja ter oblikovanja možnih rešitev.
• Ustvarjanje novega znanja, ki pomeni relevanten prispevek k razvoju znanosti.
• Sposobnost obvladanja standardnih metod, postopkov in procesov raziskovalnega dela na znanstvenem področju študija.
• Sposobnost samostojnega raziskovalno-razvojnega dela in vodenje raziskovalne skupine.
• Prizadevanje za kakovost znanstveno-raziskovalnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje.
• Zavezanost profesionalni etiki.
• Sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na posameznem znanstvenem področju.
• Razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na raziskovalnem področju doktorske disertacije.
• Sposobnost inovativne uporabe in kombiniranja raznih raziskovalnih metod.

Predmetno-specifične kompetence obveznih predmetov

Doktorski seminar 1:

• Sposobnost avtonomnega reševanja konkretnih raziskovalnih problemov z analizo, izbiro primerne metodologije in razvojem postopka reševanja.
• Sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov.
• Formulacija in sposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta.
• Sposobnost priprave znanstvenega članka, njegove predstavitve ter izvedbe kolegialnih recenzij.

Doktorski seminar 2:

• Sposobnost načrtovanja ter avtonomnega reševanja konkretnih raziskovalnih problemov, vključno z najbolj kompleksnimi vprašanji.
• Sposobnost operacionalizacije abstraktnih teoretskih konceptov na visoki ravni zahtevnosti.
• Kritično ocenjevanje, formulacija in sposobnost zagovarjanja raziskovalnega načrta na najvišji zahtevnostni ravni.
• Sposobnost priprave doktorske disertacije, njene predstavitve ter izvedbe kolegialnih recenzij.
• Sposobnost pridobivanja, selekcije, ocenjevanja in umeščanja novih znanj in zmožnost njihove interpretacije.
• Sposobnost predstavitve pridobljenih znanstvenih izsledkov.

Uvod v znanstveno-raziskovalno delo:

• Sposobnost identifikacije relevantnega raziskovalnega znanstvenega problema in priprava raziskovalnega načrta doktorske raziskave.
• Spretnost v znanstvenem pisanju in predstavitvi rezultatov na svojem raziskovalnem področju.
• Razumevanje dinamike znanstvenega dela in publiciranja na mednarodnem nivoju.

Modeliranje in analiza kompleksnih omrežij:

• Oblikovanje rešitev raziskovalnih problemov iz analize omrežij.
• Iznajdljivost pri prepoznavanju raziskovalnih problemov, ki se jih da formulirati kot omrežne probleme.
• Pridobivanje znanstveno relevantnih informacij iz danega omrežja skozi izbiro ustrezne metodologije.
• Uporaba standardne programske opreme za analizo omrežij ter programskih paketov za specifične metode, kot je npr. iskanje skupnosti.

Modeliranje, analiza in učenje iz podatkov:

• Uporaba tehnik statistične analize: uporaba statističnih metod za preoblikovanje in predobdelavo podatkov ter preoblikovanje naključnih spremenljivk.
• Razvijanje modelov strojnega učenja: analizirati realne in laboratorijske vele podatke z uporabo nadzorovanih, delno nadzorovanih in nenadzorovanih tehnik: usposobljenost za gradnjo in izpopolnjevanje algoritmov, ki lahko izvajajo različne naloge strojnega učenja.
• Kritično razmišljati in razlagati rezultate analize podatkov.
• Razvijanje generativnih UI modelov, ki temeljijo na umetni inteligenci.
• Usposobljenost za uporabo topoloških tehnik za preučevanje oblike in značilnosti podatkov; obravnava in analiza večdimenzionalnimi podatki s pomočjo topoloških okvirov.
• Sposobnost uporabe statističnih metod za napovedovanje prihodnjih podatkovnih točk na podlagi predhodno opazovanih podatkov. Usposobljenost za prepoznavanje in modeliranje odvisnosti in časovnih trendov v zbirkah podatkov.
• Sposobnost učinkovitega dela na različnih znanstvenih področjih ter povezovanja metod in spoznanj.
• Prepoznavanje in prilagajanje potrebam in strukturam podatkov, ki so značilne za posamezna znanstvena področja.
• Kritično ocenjevanje širokega spektra metodoloških pristopov s področij podatkovnih in računalniških znanosti ter sposobnost njihove uporabe.
• Ovrednotiti realističnih omejitev obravnavanih metod in presoditi možnosti za izboljšave.

Individualno raziskovalno delo 1:

• Sposobnost za reševanje konkretnih raziskovalnih problemov na posameznih znanstvenih področjih.
• Razvoj spretnosti in sposobnosti za uporabo znanja na raziskovalnem področju doktorske disertacije.

Individualno raziskovalno delo 2:

• Veščina ocenjevanja pridobljenih rezultatov in umeščanja v kontekst celotnega doktorata.

Individualno raziskovalno delo 3:

• Veščina ocenjevanja pridobljenih raziskovalnih rezultatov in vmeščanja v kontekst celotnega doktorata.
• Sposobnost predstavitve pridobljenih rezultatov raziskave znanstveni publiki.

V skladu z Uredbo o sofinanciranju doktorskega študija (Uradni list RS, št. 22/17) in novelo Zakona o visokem šolstvu se na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu od vključno študijskega leta 2017/18 dalje sofinancira doktorski študij. 

Pomembna novost je, da se kandidati ne prijavljajo na razpis za sofinanciranje, saj bo sofinanciranje omogočeno vsem študentom doktorskega študija, ki bodo izpolnjevali pogoje:

• Študenti, prvič vpisani v 1. letnik doktorskega študija in neposredno v 2. letnik.
• Študenti, vpisani v 2. letnik doktorskega študija, bodo sofinancirani v primeru, da so redno napredovali iz 1. v 2. letnik doktorskega študija. Za redno napredovanje se šteje tudi podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in Statutom Fakultete za informacijske študije.
• Študenti, vpisani v 3. letnik doktorskega študija, bodo sofinancirani v primeru, da so redno napredovali v vse letnike doktorskega študija. Za redno napredovanje se šteje tudi podaljšanje statusa iz upravičenih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, in Statutom Fakultete za informacijske študije.
• V primeru, da študenti doktorskega študija že imajo pridobljeno raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po doktorskih študijskih programih tretje stopnje ali v primeru, da imajo oziroma so že imeli iz javnih sredstev sofinanciran študij po študijskih programih za pridobitev doktorata znanosti, četudi ga niso končali, do sofinanciranja ne bodo upravičeni.
• Vzporedni študij se ne sofinancira, prav tako do sofinanciranja niso upravičeni študenti, vpisani v dodatno leto.

Višina sofinanciranja za posameznega študenta/ko je odvisna od števila vpisanih študentov in višine sredstev, ki jih bomo vsako študijsko leto prejeli za ta namen.

Redna zaposlitev se s sofinanciranjem ne izključuje. Enako velja za prijavo v evidenci brezposelnih oseb na Zavodu RS za zaposlovanje.

Za sofinanciranje ni starostne omejitve.

Zainteresirani kandidati se prijavite na referat@fis.unm.si.