Mednarodne mobilnosti
Aktualne razpise najdete pod posameznimi zavihki – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Razpise za študijsko leto 2023/2024 najdete tukaj – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Razpise za študijsko leto 2021/2022 najdete tukaj – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Razpise za študijsko leto 2020/2021 najdete tukaj – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Razpise za študijsko leto 2019/2020 najdete tukaj – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Razpise za študijsko leto 2018/2019 najdete tukaj – Študij v tujini, Praksa v tujini, Mobilnosti za poučevanje in Mobilnosti za usposabljanje.
Erasmus+
Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije.
Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja in raznolikosti, trajnostnega razvoja (zeleni Erasmus+), digitalnega prehoda in aktivne participacije oz. sodelovanja v demokratičnem življenju (več).
Program omogoča sodelovanje med institucijami, ki izvajajo izobraževanje in usposabljanje, vse od vrtcev do univerz ter izobraževalcev odraslih. V projektih lahko sodelujejo tudi druge institucije (podjetja, združenja, društva ipd.), ki se kakor koli navezujejo na aktivnosti področja. Preko aktivnosti posamezniki pridobijo različne osebne in strokovne spretnosti in kompetence, v tujini opravijo študijske obveznosti ali praktično usposabljanje, razširijo mrežo poznanstev in poznavanje sistemov izobraževanja po različnih državah. Institucije prav tako pridobijo nova znanja, različne metode dela, ki dvignejo kakovost njihovega delovanja in sposobnost za mednarodno sodelovanje.
Seznam učnih predmetov v angleščini se glede na potrebe dogovori individualno.
Upravičeni udeleženci programa ste študenti, vpisani na FIŠ – v primeru mobilnosti za študij morate biti vpisani vsaj v prvi letnik dodiplomskega ali podiplomskega študija. Pri mobilnosti za prakso lahko sodelujete tudi mladi diplomanti. Kandidate izbere FIŠ v zadnjem letu študija, prakso v tujini pa morate opraviti in zaključiti v roku enega leta po tem, ko diplomirate. Preko programa ERASMUS+ omogočamo tudi možnost mednarodne mobilnosti pedagoškega in strokovnega osebja.
Za udeležence, ki boste sodelovali v mobilnosti v tujini več kot dva meseca, bodo na voljo licence za preverjanje jezikovnega znanja. Udeleženci mobilnosti, ki boste odšli na mobilnost v drugem semestru, boste morali sodelovati v spletnem preverjanju jezikovnega znanja pred začetkom obdobja mobilnosti in ob njegovem koncu. Na voljo bo tudi nekaj licenc za sodelovanje v spletnem jezikovnem tečaju.
V programu Erasmus+ lahko sodelujejo naslednje države: 27 članic Evropske unije, Islandija, Lihtenštajn, Norveška, Turčija, Srbija in Severna Makedonija. Fakulteta za informacijske študije omogoča študijsko izmenjavo oziroma sodeluje z naslednjimi fakultetami:
Institucija | Država | Sporazum |
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Bolgarija | ||
Španija | ||
Španija | ||
Faculty of Economics and Management/Czech University of Life Sciences Prague | Češka | |
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Hrvaška | ||
Irska | ||
Litva | ||
University of Information Science and Technology “St. Paul The Apostle” | Makedonija | |
Slovaška | ||
Turčija | ||
Velika Britanija | ||
Srbija | ||
Poljska | ||
Severna Makedonija | ||
Danska | ||
Irska | ||
Bosna in Hercegovina |
V kolikor bi želeli izmenjavo opraviti na kateri drugi fakulteti, lahko podpis bilateralne pogodbe z novo fakulteto predlagate tudi vi.
Ogledate si lahko tudi FIŠ Erasmus+ Policy Statement (EPS), Erasmus Policy Statement (2021-2027) in novo Eche listino.
Mobilnost študentov
- Študijska mobilnost v eni izmed partnerskih držav, v obdobju od 3 do 12 mesecev.
- Usposabljanje (pripravništvo) v tujini v obdobju od 2 do 12 mesecev.
Študent lahko izvede do 12 mesecev mobilnosti na akademski cikel (tj. 12 mesecev v času dodiplomskega študija, 12 mesecev v času magistrskega študija, itd.). Vsako 12-mesečno obdobje je lahko sestavljeno iz katerekoli kombinacije upravičene mobilnosti z namenom študija ali/in usposabljanja. Poleg tega se lahko »mladi« diplomanti udeležijo usposabljanja, vendar morajo biti izbrani za mobilnost s strani njihove matične institucije v času zadnjega leta študija, prav tako mora biti njihovo usposabljanje izvedeno v 12 mesecih po zaključeni diplomi.
- Sporazum o dotaciji – študenti SI
- Sporazum o dotaciji – students EN
- Študijski sporazum
- Navodila za pripravo študijskega sporazuma
- Sporazum za prakso
- Navodila za pripravo sporazuma za prakso
- Študentska listina Erasmus+ (SI)
- Študentska listina Erasmus+ (EN)
- Letak zelene mobilnosti (EN)
Študenti z manj priložnostmi lahko zaprosijo za dodatek k dotaciji Erasmus+ (osnova za dodelitev bo ustrezna odločba/potrdilo Centra za socialno delo).
Mobilnosti za študente s posebnimi potrebami
Program Erasmus+ udeležencem s telesnimi, duševnimi ali zdravstvenimi težavami zagotavlja dodatno podporo za posebne potrebe. Te dotacije Erasmus+ so zato lahko višje od dotacij za študij, prakso in usposabljanje, saj zajemajo tudi stroške, povezane s posebnimi potrebami udeleženca (denimo prilagojena nastanitev, pomoč med potovanjem, zdravniška pomoč, podporna oprema, prilagojeno učno gradivo, spremljevalec za invalidne študente in osebje). Ta dodatna dotacija temelji na dejanskih stroških.
V okviru programa E+ so udeleženci s posebnimi potrebami upravičeni do posebne obravnave ne samo pri določanju pogojev sofinanciranja, temveč tudi pri zagotavljanju in nudenju vsestranske podpore pri odločitvi za odhod na mobilnost, spremljanju v času mobilnosti in integraciji po vrnitvi. Med osebe s posebnimi potrebami se uvrščajo posamezniki z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, z govorno jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani, dolgotrajno bolni, s primanjkljaji na določenih področjih učenja ter s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, ki potrebujejo izvajanje programov z dodatno strokovno pomočjo ali prilagojene programe oziroma posebne programe.
CMEPIUS je objavil Poziv k oddaji vlog za dodelitev dodatnih finančnih sredstev za udeležence, študente, mlade diplomante in osebje s posebnimi potrebami. Obrazec za dodelitev dodatnih sredstev za mobilnosti za udeležence s posebnimi potrebami pa najdete na tej povezavi.
Izobraževanje tujih jezikov
Fakulteta za informacijske študije v primeru večje skupine udeležencev organizira tečaj tujega jezika, sicer pa vam pomaga pri informacijah glede jezikovnega izpopolnjevanja v sodelovanju z izobraževalnimi institucijami in centri v okolici. V enakem obsegu in sodelovanju z izobraževalnimi centri omogoča tudi tujim študentom izobraževanje slovenskega jezika ali njegovo izpopolnjevanje.
Za več informacij se obrnite na ERASMUS+ koordinatorico na fakulteti, prodekanjo za izobraževanje, doc. dr. Katarino Rojko. Prijave in vsa dodatna vprašanja pošljite na erasmus@fis.unm.si. Na erasmus@fis.unm.si predlagajte tudi tuje fakultete, kamor bi želeli na Erasmus+ izmenjavo.
Vaše pravice in dolžnosti o mobilnosti so povzete v Študentski listini. Fakulteta za informacijske študije je za sodelovanje pridobila Erasmus+ univerzitetno listino za obdobje 2014-2020, naša Erasmus+ ID koda pa je: SI NOVO-ME05. Ogledate si lahko tudi FIŠ Erasmus+ Policy Statement (EPS). Nova Erasmus+ strategija za obdobje 2021 – 2027 je dosegljiva tukaj, nova Erasmus+ univerzitetna listina za obdobje 2021 – 2027 pa tukaj.
Prav tako je fakulteta imela podpisano listino za preteklo obdobje 2009-2013 (Erasmus+ univerzitetna listina (EUC) 254360-IC-1-2009-1-SI-ERASMUS-EUCX-1).
CEEPUS program in omrežje (CIII-BG-1103-05-2021, Modelling, Simulation and Computer-aided Design in Engineering and Management)
CEEPUS – Central European Exchange Program for University Studies, je srednjeevropski program za mobilnosti študentov in profesorjev. Cilj programa je vzpostaviti in spodbujati mobilnosti študentov in profesorjev med sodelujočimi državami ter izkoristiti prijateljske povezave in možnosti za oblikovanje skupnih študijskih programov. V CEEPUS programu sodelujejo visokošolske institucije iz naslednjih držav: Albanija, Avstrija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Češka, Črna Gora, Hrvaška, Kosovo, Madžarska, Severna Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija in Srbija. CEEPUS deluje na osnovi mrež (Network). Posamezno mrežo ustanovijo univerza, fakulteta ali njihovi oddelki za določena področja. Tako imenovane “mreže” morajo sestavljati najmanj tri partnerske univerze/fakultete/oddelki, od katerih sta vsaj dve iz različnih držav. Ena od teh institucij je koordinator mreže. Mreža kot celota kandidira za določeno število mesecev izmenjav, ki jih lahko nameni le za gostovanje tujih študentov in profesorjev v skladu s potrjenim predlogom programa izmenjave. Spletna stran omrežja je na voljo tukaj.
Povezava do slovenske spletne strani CEEPUS.
Kontaktna oseba: izr. prof. dr. Blaž Rodič, blaz.rodic@fis.unm.si
Utrinki Erasmus izmenjav na FIŠ-u:
Študentka FIŠ Urška Dolenc se je v začetku študijskega leta 2016/17 odločila, da se bo udeležila mednarodne mobilnosti Erasmus+ z namenom prakse. Po dolgotrajnem iskanju prave države in pravega podjetja, v katerem bo opravljala prakso, se je februarja 2017 odpravila v Bruselj, kjer je v tamkajšnjem podjetju Obelis delala tri mesece.
Urški smo zastavili nekaj vprašanj in verjamemo, da bodo ta odgovorila tudi mnogim študentom, ki jih zanima mednarodna izmenjava, ter da jih bodo nove informacije opogumile, da se tudi sami odločijo za študij ali prakso v tujini, ki lahko posamezniku resnično ogromno prinese, tako na podlagi pridobljenih delovnih izkušenj, jezikovnega znanja kot tudi osebnega razvoja. Vabljeni k branju!
Zakaj ste se odločili za Erasmus+ izmenjavo?
Vedno me je zanimalo, kaj ponujajo ostale evropske države z vidika zaposlitve na mojem študijskem področju (Informatika v sodobni družbi, VS, op.a.). Zato sem se ob možnosti opravljanja delovne prakse v tujini za to tudi odločila.
Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da greste v Bruselj?
Na začetku nisem imela posebnega razloga, zakaj ravno Bruselj, saj sem poslala veliko CV-jev in motivacijskih pisem v različne države članice EU. Na koncu me je prepričala predvsem odzivnost podjetja, v katerem sem pozneje opravljala delovno prakso, saj so se na mojo prošnjo zelo hitro in pozitivno odzvali. Poleg tega pa je bil Bruselj relativno blizu Sloveniji, tako da je tudi to pripomoglo k moji odločitvi.
Ali je bilo težko najti podjetje, pri katerem bi opravljali prakso? Kje ste ga našli in kaj vam je bilo pri iskanju najpomembneje?
Podjetje, kjer sem opravljala delovno prakso, sem našla na spletni strani www.erasmusintern.org. Pri iskanju delovne prakse pa sem se predvsem osredotočala na delo, ki bi ga morala tam opravljati (pomembno je bilo, da se je skladalo s študijskim programom, ki ga trenutno obiskujem) in, da bi kot praktikantka dobivala vsaj neko minimalno mesečno plačilo.
Je bila organizacija zelo zahtevna? Kako ste iskali stanovanje?
Organizacija je bila definitivno zahtevna, še posebej zato, ker sem vse načrtovala od daleč. Največ stresa je povzročalo iskanje namestitve, saj obstaja veliko spletnih strani, kjer oddajajo sobe študentom. Na eni izmed takšnih strani sem tudi našla svojo sobo, v kateri sem prebivala te 3 mesece.
Prvi občutki ob prihodu v tujino? Kako so vas sprejeli novi “cimri”, pa sodelavci?
Prvi občutki so bili “zmedeni”. Ob prihodu na letališče sem se kar naenkrat znašla v nepoznani situaciji, ki je še nikoli nisem izkusila. Prvi teden sem se navajala na novo okolje in na ljudi okoli mene, pa tudi na dejstvo, da ko sem zunaj, ljudi okoli sebe prvič resnično ne razumem (uradna jezika v Belgiji sta francoščina in nizozemščina).
Ljudi, ki sem jih spoznala tako v delovnem okolju kot tudi v hiši, kjer sem živela, zagotovo ne bom nikoli pozabila. Z odločitvijo za opravljanje delovne prakse v tujini sem si omogočila, da sem spoznala veliko različnih ljudi, iz različnih koncev sveta in od vsakega sem se nekaj novega naučila, prav tako pa tudi sklenila nova prijateljstva.
Je bilo pripravništvo oz. praksa takšna, kot ste pričakovali? Kako ste se počutili v podjetju?
Ker še nikoli nisem opravljala nekega pripravništva ali prakse, pred prihodom v Bruselj nisem imela neke ustvarjene slike oziroma pričakovanj, kako bi to moralo potekati. Sem pa bila ob koncu prakse več kot zadovoljna s samim delom, ki sem ga opravljala skozi celotno prakso, z izkušnjami, ki sem jih pridobila, prijaznostjo sodelavcev in sproščenim vzdušjem v podjetju.
Kako je izgledalo vaše življenje na izmenjavi sicer, če odmislimo delo v podjetju?
Belgija je zagotovo država, ki poleg Bruslja ponuja veliko prečudovitih mest, ki si jih je vredno ogledati. Življenje tam mi je omogočalo, da sem ob vikendih lahko z vlakom potovala v ostala znana mesta v Belgiji kot na primer Brugge, Ghent, Antwerp, … Prav tako pa odlično urejen javni promet omogoča izlet na Nizozemsko ali pa v ostale sosednje države. V Bruslju zagotovo ni nikoli dolgčas, saj se vedno najde nekaj za vsakogar.
Je življenje v Belgiji oz. Bruslju drago? Ste z Erasmus+ štipendijo lahko pokrili vse stroške?
V primerjavi s Slovenijo so cenovne razlike zagotovo opazne. Še posebej, kar se tiče preživljanja prostega časa zunaj s prijatelji ali pa le nakupovanje hrane in pijače. Se pa tudi v Bruslju lahko najde cenejše verzije, tako kot pač vsepovsod. Z Erasmus+ štipendijo sem si pokrila predvsem namestitev za celotno trajanje prakse, saj ta soba ni bila ravno najcenejša. Zagotovo brez ostalih finančnih sredstev, ki sem jih imela na voljo, izkušnja ne bi bila takšna, kot je bila sicer.
Kaj je bilo za vas pri tej izkušnji najdragocenejše? Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?
Poleg izpopolnjevanja svojih delovnih kompetenc in priložnosti spoznavanja delovnih navad v drugi državi, mi bodo v spominu zagotovo ostali vsi ljudje, ki sem jih spoznala. Prav vsak se mi je na svoj način vtisnil v spomin in naredil mojo Erasmus+ izkušnjo nekaj posebnega in nepozabnega.
Se je kje karkoli zataknilo? Kakšna slaba izkušnja?
Trenutno se ne morem spomniti nobene negativne izkušnje.
Kaj bi sporočili tistim, ki se odločajo za študij/prakso v tujini? Bi jih pred čem posebej posvarili? Zakaj bi jim mobilnost priporočali?
Mednarodna mobilnost je nekaj, kar bi moral izkusiti vsak, ki ima možnost za to. Ta izkušnja je nekaj, kar te postavi izven tvojega območja ugodja in te prisili k samostojnosti. Čim preideš prve dni “prestrašenosti” in “nevednosti”, se ti odpre toliko novih možnosti, da kaj kmalu ugotoviš, da trije meseci zagotovo niso dovolj, da bi spoznal vse, kar se ti ponuja. Dobiš priložnost, da spoznaš nove ljudi in ustvariš nova prijateljstva, saj je konec koncev večina ljudi, ki jih spoznaš na mobilnosti, v isti situaciji kot ti in se ravno zato vse zdi lažje.
“Živeti in prilagoditi se novemu okolju bo mogoče malce težja izkušnja, vendar vredna svoje teže v zlatu,” pravi študent naše fakultete Anže Barle, ki se je to zimo odpravil na Malto, natančneje v mesto Valetta. Z razlogom – da opravi delovno prakso v okviru Erasmus+ izmenjave.
Po nekaj dneh bivanja in dela na Malti nam je sporočil: “V podjetju zaposleni vsak dan na delovno mesto pridejo nasmejani, navkljub zgodnjim uram, saj vedo, da bodo dan preživeli v dobri družbi. Sporazumevanje v angleščini je super in res sem vesel, da lahko to znanje dejansko uporabljam vsak dan. Delo je sicer malce dolgočasno, vendar sem mnenja, da ravno pravšnje za prakso. Na delovnem mestu sem 8 ur na dan, za računalnikom, prek katerega komuniciram s sozaposlenimi, prodajalci elektronskih komponent ter zaposlenimi iz drugih delovnih mest v podjetju (HR, sales, invoices, it,..).”
Čeprav je na Malti šele kratek čas in je pravzaprav še ni uspel dobro raziskati, pa je Anže že zdaj prepričan, da se je odločil prav. “Erasmus+ praksa je nekaj, kar bi moral skozi dati vsak študent. Vsakodnevno sodelovanje ter spoznavanje novih ljudi, tujih kultur bo še kako dobrodošlo v življenju!”
V kolikor si tudi vi želite doživeti izkušnjo z delom v tujini, pišite na: erasmus@fis.unm.si, kjer boste dobili več informacij o opravljanju delovne prakse.
V obdobju od januarja do februarja 2020 je študent FIŠ Jaka Lah opravljal obvezno delovno prakso v Latviji. Svojo priložnost je našel na univerzi Liepaja University preko programa Erasmus+. Jaka je v sklopu svoje obvezne delovne prakse opravljal naloge na področju informacijske tehnologije, vendar je zaradi dejstva, da je delal v mednarodni pisarni, vzpostavil tudi stik in povezave s študenti iz celotnega sveta. Način dela mu je dovoljeval, da je dobil veliko delovnih izkušenj, svoj prosti čas pa je lahko namenil raziskovanju gostujočega mesta in tudi glavnega mesta države (Riga).
Svojo izkušnjo je opisal s spodnjim zapisom:
»Zelo sem hvaležen, da sem lahko izkoristil to možnost in opravil delovno prakso preko Erasmus+ programa. Menim, da vsak študent pridobi pomembne življenjske izkušnje, ko izkoristi omenjeno dano priložnost. Program pomaga vzpostaviti povezavo med praktičnim delom ter teorijo, ki smo se jo učili na fakulteti, hkrati pa nas popelje tudi izven našega območja udobja. To pa je po mojem mnenju tudi zelo pomembno za izgradnjo osebnostnega karakterja posameznika, ki vstopa na trg dela. Erasmus+ program svetujem vsakemu študentu, je nepozabljiva izkušnja«.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate v spodnji galeriji.
V kolikor si tudi vi želite doživeti izkušnjo z delom v tujini, pišite na: erasmus@fis.unm.si, kjer boste dobili več informacij o opravljanju delovne prakse.
Študent FIŠ Cristian Gangaliuc se je od 7. do 8. avgusta 2021 udeležil mednarodne izmenjave Erasmus+ z namenom delovne prakse na Link Campus University v Rimu.
Izmenjavo je ocenil kot zelo prijetno in uspešno. Profesorji in projektno osebje na univerzi so bili zelo gostoljubni in so mu podali veliko koristnih povratnih informacij in napotkov o tem, kako lahko izboljša svoje delo.
O svoji izkušnji je povedal:
My Erasmus+ exchange was a pleasant and successful experience. The professors and project Staff at Link Campus University were more than welcoming. I received a lot of constructive feedback, support, and relevant advice on how I can improve my work skills. But work is only a part of it. Being able to spend some summertime in Rome is a once-in-a-lifetime opportunity. I am happy I took the chance to apply for the Erasmus+ programme!