2. december 2021 – 12. posvet dolenjskih in belokranjskih informatikov, ki je potekal danes, 2. 12. 2021 v virtualni obliki, sta organizirali naša fakulteta in Sekcija za informatiko pri GZDBK.

K temi digitalizacije oz. digitalne preobrazbe se je posvet informatikov Dolenjske in Bele krajine vrnil po nekaj letih, saj gre za tematiko, ki je še vedno zelo aktualna, ne samo za podjetja, ampak za razvoj celotne družbe. Tako smo v okviru današnjega posveta poleg pomena strateškega pristopa k digitalni preobrazbi, pomena celovitega upravljanja varnosti, robotske avtomatizacije procesov, in možnosti, ki jih za digitalno transformacijo prinašajo superračunalniki spoznali tudi projekt Pametno Novo mesto. Posvet smo zaključili z digitalnimi kompetencami – digitalne preobrazbe namreč ni brez ustrezno usposobljenih zaposlenih.

V uvodnem delu smo spoznali ključna vprašanja, izzive in nove pristope, ki jih zahteva uspešna izvedba digitalne transformacije, ter nenazadnje stanje in problematiko digitalne preobrazvbe v Sloveniji. S tem smo dobili nekaj iztočnic za razmišljanje o potrebnih spremembah in hkrati postavil podlago za umestitev nekaterih bolj tehnološko usmerjenih prispevkov, ki smo jih slišali v drugem delu posveta. Digitalna preobrazba namreč ni samo tehnološka, ampak zahteva celovit, strateški pristop. Ne pomeni zgolj prehod na e-poslovanje oz. prenovo obstoječega modela e-poslovanja, ampak celostno spremembo organizacije s pomočjo IKT s ciljem dviga produktivnosti ter konkurenčnosti podjetja in omogoča oblikovanje novih poslovnih modelov ter inovativnih poslovnih rešitev. Digitalna preobrazba je torej v bistvu poslovna preobrazba, kar pa zahteva vgradnjo digitalne preobrazbe v strategijo podjetja.

Razmah Interneta stvari (IoT) in digitalizacije organizacijskih in družbenih sistemov s sabo prinaša tudi nove tehnologije, načine in namene zbiranja in uporabe podatkov, kar s sabo potegne tudi nove načine ogrožanja podatkov, sistemov, in s tem poslovanja organizacij. Povečanje števila v omrežje povezanih naprav in digitalizacija poslovnih procesov torej poveča tudi kibernetsko »površino«, izpostavljeno varnostnim grožnjam. Celovit pristop k upravljanju informacijske varnosti je zato v postopku digitalizacije nujen.

Pod besedo robot si predstavljamo napravo, ki z bolj ali manj omejeno inteligenco in avtonomijo fizično vpliva na svet okoli sebe, denimo v proizvodnji ali strežbi, kjer manipulira z izdelki in orodji ali v medicini, kjer omogoča zelo natančne kirurške posege. Kaj pa dobimo, če koncept robotizacije, prenesemo na nematerialne vire v organizaciji, t.j. obdelavo in manipulacijo dokumentov in podatkov? Katere dele pisarniškega dela lahko avtomatiziramo? Na posvetu smo tako spoznali tudi koncept, implementacijo in koristi robotske avtomatizacije procesov.

V naslednjih letih bosta količina podatkov in frekvenca nastajanja podatkov v informacijskih sistemih dosegli mejo, ko podatkov ne bo več mogoče obvladovati na konvencionalne načine. Podjetja in druge organizacije bodo potrebovala zato nove kompetence (denimo s področja »big data«) in kapacitete (kadri, tehnologija, procesi). Za razvojno orientirana podjetja je posebnega pomena možnost hitrega izvajanja simulacij novih izdelkov in storitev, pri čemer so najsposobnejša tehnologija na tem področju superračunalniki (HPC).

Digitalna transformacija ni več omejena na tovarne: širi se na vsa področja življenja. Pametne naprave, vključene v internet stvari (IoT) potrošnikom obljubljajo sprotno prilagajanje našim željam in potrebam (pametne hiše in hladilniki, samovozeči avtomobili), boljši nadzor in manjšo porabo energije. Digitalna transformacija sistemov, ki predstavljajo infrastrukturo človeških naselij vodi v pojav t.i. »pametnih mest«. Pametno mesto (ang. smart city, intelligent city) je uporaba tehnologije, ki prebivalcem mesta olajša oziroma obogati življenje. Inteligenca mest se skriva v digitalnih komunikacijskih omrežjih (živčevje), pametnih napravah, ki so vgrajene povsod (možgani), senzorjih (čutila) ter programski opremi (znanje in kognitivne sposobnosti). Sistemi pametnega mesta se uporabljajo za nadzorovanje številnih vidikov mesta v realnem času, npr. nadzor prometa, javnega prometa in prometnih zastojev, nadzor električnih omrežij in javne razsvetljave ter nadzor vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Strategijo digitalnega razvoja je pripravila in izvaja tudi mestna občina Novo mesto, in tako smo na posvetu videli tudi predstavitev tekočega projekta Pametno Novo mesto in s tem povezanih infrastrukturnih projektov v Novem mestu.

Digitalizacija oz. digitalna preobrazba prodira na vsa področja današnje družbe, in zaznati je vse večje povpraševanje po kadrih, katerih značilnost so dobre digitalne kompetence. Za uspešno izvedbo digitalne preobrazbe so namreč potrebna znanja in kompetence, ki jih v večini organizacij primanjkuje. Hiter prehod v digitalizacijo gospodarstva bo možen le, če bomo znali zagotavljati ustrezne kadre.

Digitalizacija in z njo povezan razvoj kompetenc ter kapacitet je tudi del državnih in EU strateških usmeritev. Po mnenju EU bi morale naložbe v digitalne projekte znašati najmanj 20 % – kar ustreza 134,5 milijarde EUR – od 672,5 milijarde EUR Sklada za oživitev in odpornost 2015. Digitalne kompetence so namreč ključne za razvoj družbe prihodnosti, družbo 4.0, ki je deloma že tu in družbo 5.0, ki predstavlja humanizacijo tehnološke družbe.

Povzetek posveta: dr. Blaž Rodič, FIŠ

Vabljeni, da si gradiva nastopajočih pogledate na povezavi.