Danes, 2. julija 2026, je doktorandka Ratka Jurković uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Vloga pismenosti v digitalni ekonomiji: primerjalna študija ekonomske in digitalne pismenosti na Hrvaškem/ The Role of Literacy in the Digital Economy: A Comparative Study of Economic and Digital Literacies in Croatia«.
Komisijo za zagovor sta sestavljala izr. prof. dr. Erika Džajić Uršič in doc. dr. Janez Kolar.
Doktorsko disertacijo je izdelala pod mentorstvom prof. dr. Robertom Kopala.
Povzetek doktorske dizertacije:
Digitalna ekonomija v svojem širokem obsegu vključuje manifestacijo e-poslovanja, e-trgovine, industrije 4.0 in algoritemske ekonomije, ki od posameznika zahteva raznovrstno znanje in veščine, da se v digitalni dobi lahko imenuje pismen. V tem doktorskem delu obravnavamo dve izmed pismenosti, za katere je literatura pokazala, da sta pomembni za povečanje in izboljšanje digitalne ekonomije – digitalno pismenost in ekonomsko pismenost.
Namen te raziskave je prispevati k literaturi o digitalnih ekonomijah z obravnavanjem raziskovalne vrzeli, ki obstaja pri preučevanju pismenosti, pomembnih za krepitev in povečanje spretnosti 21. stoletja, potrebnih za širitev digitalnih ekonomij – namreč ekonomske in digitalne pismenosti, njune medsebojne povezanosti, ravni in dejavnikov. Ta raziskava je želela dati znanstveni prispevek z raziskovanjem držav zunaj ZDA in Zahodne Evrope, zlasti Hrvaške, in zagotavljanjem teoretičnega modela prediktorjev ekonomske in digitalne pismenosti.
Na reprezentativnem vzorcu na Hrvaškem je opravljena obsežna raziskava s testom ekonomske pismenosti, 4. različica (TEL4), in testom lestvice internetnih spretnosti (ISS), ki sta bila validirana in/ali prevedena in sprejeta za hrvaško okolje. Oblikovane so bile tudi hipoteze, povezane s starostjo, spolom ter z različnimi izobraževalnimi in s socialno-ekonomskimi dejavniki, ki vplivajo na ekonomsko in digitalno pismenost. Rezultati kažejo, da so starost, izobrazba, ekonomski status, dohodek in materina izobrazba pomembni pri digitalni in ekonomski pismenosti. Rezultati testiranja hipotez, podkrepljeni z ugotovitvami pregleda literature, so služili pri oblikovanju napovednih modelov ekonomske in digitalne pismenosti. Starost, izobrazba in drugi socialno-ekonomski dejavniki so se izkazali za statistično pomembne napovednike, vendar so pojasnili precej skromen delež variance v ekonomski in digitalni pismenosti, s čimer so poudarili večplastnost in kompleksnost teh pismenosti. Ponujena so bila politična priporočila in možna prihodnja raziskovalna mesta.
Iskrene čestitke!
