V četrtek, 29. maja 2025, je Darija Korkut uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Multidimensional research of academic exchange and creativity in the EU / Večdimenzionalna raziskava akademske izmenjave in ustvarjalnosti v EU«.
Komisijo za zagovor sta sestavljala prof. dr. Borut Rončević in izr. prof. dr. Leo Mršić.
Doktorsko disertacijo pa je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Roberta Kopala.
Povzetek doktorske disertacije:
Svetovne gospodarske institucije in akterji so ustvarjalnost in inovativnost prepoznali in spodbujali kot ključne veščine prihodnosti, ki bodo posameznikom pomagale pri prilagajanju na hitre spremembe, ki jih povzroča tehnološki napredek. Raziskave kažejo, da so in bodo na trgu dela ostali najbolj cenjeni zaposleni z razvitim kreativnim mišljenjem, inovativnostjo in sposobnostmi reševanja problemov.
Hkrati sta ustvarjalnost in inovativnost postali ključni sestavini metodike poučevanja in izobraževalnih programov na vseh ravneh.
Na področju ustvarjalnosti in inovativnosti v nacionalnih izobraževalnih sistemih po vsem svetu je bilo izvedenih veliko raziskav, pri čemer sta bila upoštevana dva vidika: prvi se nanaša na kreativen in inovativen pristop k poučevanju ter drugi na metodološki pristop, ki spodbuja razvoj ustvarjalnosti in inovativnosti pri učencih.
Tretja smer raziskovanja ustvarjalnosti in inovativnosti je vpliv teh dveh dejavnikov na napredek gospodarske rasti, konkurenčnosti in blaginje države.
Glavni cilj raziskave v tej disertaciji je proučiti, ali ustvarjalnost in inovativnost v mednarodni akademski izmenjavi prispevata h gospodarski in družbeni vrednosti države. Cilj raziskave je razumeti življenje mreže akademskih izmenjav in njen vpliv na ustvarjalnost države sprejemnice in države pošiljateljice, merjeno z indeksi inovativnosti. Raziskujemo korelacije in možne vzročne zveze z uporabo večdimenzionalne študije akademske izmenjave in inovacij. V ta namen s pomočjo analize socialnih omrežij ugotavljamo položaje držav in akademskih ustanov v akademskih izmenjavah, medtem ko z regresijsko analizo pridobivamo dokaze o korelaciji z ekonomsko in družbeno vrednostjo gospodarstva države.
Ta raziskava prispeva nove kvantitativne dokaze, ki podpirajo hipotezo, da so inovacije uspešne zaradi raznolikosti akademske izmenjave, z uporabo SNA, statistike in ekonometrije. Do zdaj kombinacija ustvarjalnosti (izražene z inovativnostjo), izobraževanja (z akademsko izmenjavo) in analize omrežij (s pomočjo SNA) v znanstveni literaturi ni bila temeljito proučena. Namen te študije je odpraviti to vrzel z izvedbo večdimenzionalne analize akademskih izmenjav in ustvarjalnosti/inovativnosti ter oceniti njihov učinek na inovacijsko uspešnost držav članic EU.
