Veselimo se, da je danes, 24. februarja 2026, naša sodelavka asist. Mateja Lesar uspešno zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom »Povezljivost funkcionalnih možganskih omrežij ob socialni izključenosti / Connectivity of functional brain networks during ostracism«.

Doktorsko disertacijo je izdelala pod mentorstvom izr. prof. dr. Zorana Levnajića ter somentorstvom prof. dr. Gorazda Drevenška in izr. prof. dr. Petra Roglja.

Komisijo za zagovor sta sestavljala izr. prof. dr. Andrej Kastrin in doc. dr. Jurij Bon.

Povzetek doktorske disertacije:

Disertacija raziskuje dva različna, a medsebojno povezana vidika človeške kognicije: vpliv kofeina na kognitivno zmogljivost in funkcionalno povezljivost socialne izključenosti. Kot glavno metodološko orodje je uporabljena elektroencefalografija (EEG), ki omogoča raziskovanje korelacij kognitivnih procesov z možgansko aktivnostjo.

Prvi eksperiment proučuje vpliv kofeina na pozornost in kognitivno zmogljivost z uporabo naloge slušne pozornosti (ang. auditory oddball task) in naloge mentalne aritmetike. Rezultati kažejo, da kofein izboljšuje kognitivno zmogljivost s krajšanjem reakcijskega časa. To spremljajo specifične spremembe z dogodkom povezanih potencialov (ERP), predvsem komponente P3, ter dinamike EEG v stanju mirovanja. Študija razkriva `ritualno dimenzijo` pitja kave: medtem ko so se vedenjski učinki pojavili pri obeh skupinah, so se specifične nevralne spremembe (modulacija P3, znižana alfa/beta moč) pojavile le po zaužitju kofeina. Kardiovaskularni odzivi dodatno potrjujejo fiziološke učinke kofeina.

Drugi eksperiment obravnava socialno izključenost prek Cyberball paradigme in se osredotoča na njene nevronske korelate. Ugotovitve EEG kažejo pomembne razlike v možganski aktivnosti med pogoji vključenosti in izključenosti. Statistične analize so razkrile theta oscilacije na elektrodi CP2 in povečano aktivnost ROI dACC med izključenostjo. Analize funkcionalne povezljivosti so pokazale razlikovaanje omrežij med socialno izključenostjo in vključenostjo v več frekvenčnih pasovih. Strojno učenje je doseglo natančnost klasifikacije ~99 % (subjectvariant pristop) in ~58 % (subject-invariant pristop), kar razkriva visoko intersubjektno variabilnost ter različne mrežne vzorce.

Skupaj eksperimenta poudarjata uporabnost EEG v kombinaciji z naprednimi analitičnimi metodami pri poglabljanju razumevanja kognitivnih in socialnih procesov. Ugotovitve prispevajo k teoretičnim okvirjem in praktičnim aplikacijam v kognitivni znanosti.

Iskrene čestitke!