V torek, 22. 10. 2019, je na Fakulteti za informacijske študije svojo diplomsko nalogo uspešno zagovarjala Valentina Puc (Informatika v sodobni družbi VS).

Njena tema diplomske naloge z naslovom “Socialna oskrba starejših oseb”, ki jo je raziskala pod mentorstvom pred. mag. Janeza Kolarja, opozarja na aktualno in perečo problematiko v naši družbi:

“V Sloveniji je veliko starejšega prebivalstva. Skoraj 20 % prebivalstva je starejšega od 65 let. Vsak dan sem starejši. Vsak dan sem bolj odvisen od pomoči druge osebe. Otrok nimam. Tudi drugega sorodstva nimam. V življenju sem naredil ogromno korakov. Bili so vzponi in padci. Sedaj pa sem star. Kdo bo poskrbel zame? Skoraj vsak dan k meni pride gospa. Prijazna je. Veliko mi pomaga. Takih primerov kot sem jaz, ima veliko. Vsi smo veseli, ko jo vidimo. Prinese mi kosilo. Počisti mi stanovanje. Hvaležen sem ji. Velikokrat mi reče, da bi moral v dom, kjer bi imel boljše pogoje za življenje. Spoznal bi nove prijatelje in imel več pomoči. Sklonim glavo. Nimam denarja. Moja pokojnina je nizka. Ne ostane mi veliko. Mogoče za kakšno kavico ali sladoled poleti, ko je vroče. Zaprosil sem za dodatke poleg pokojnine. Čakam odločbo. Gospa, kateri sem oddal vlogo, je rekla, da bom upravičen do dodatkov. Dodatki mi bodo pomagali, da bo moje finančno stanje boljše. Mogoče bom šel v dom. Žal mi je edino, ker bom dolgo čakal na prosto mesto, saj je pred mano veliko starostnikov, ki so že pred časom oddali vlogo. Bom počakal. Mogoče bom imel srečo. Če bi imeli bolj pregleden sistem, bi bilo boljše, saj bi bile prošnje in prosta mesta bolj pregledna. Že res, da imamo več možnosti, samo glavni problem so pokojnine. Prenizke so. Opažam, da včasih pozabim malenkostne stvari. Ne spomnim se vseh imen. Včasih pozabim tudi na prave besede in kraje. Ne poznam več prostora, v katerem se nahajam. Ali je možno, da se je prostor tako spremenil? Zelo sem hvaležen, da imamo osebe, ki se rade ukvarjajo z nami, ki smo starejši in odvisni od njihove pomoči. Večno bom izkazoval to hvaležnost. Brez njih bi bili pozabljeni. Ker sem že star in sem prehodil kar nekaj korakov, lahko svetujem naši mladini. Prosim poskrbite za nas. Za nas, ki smo vam pomagali na poti, da ste danes to, kar ste. Ne pozabite na nas. Tudi mi smo del vaše družbe. Čeprav smo že stari, smo še vedno veseli in željni družbe. Ne pozabite na nas. Prosim. Ker imate danes boljše pogoje za življenje kot mi, vas prosim, da premislite in najdete rešitev za nas. Izobražujte se. Pomagajte starejšim. Če srečate koga, ki je izgubljen, se mu ne posmehujte ampak mu pomagajte. Mogoče je v isti situaciji kot jaz. Znašel se je v prostoru, ki ga ima v spominu v drugačni sliki. Pomagajte, vas prosim.”

Diplomantki iskreno čestitamo!