Informatika v sodobni družbi
Univerzitetni študijski program I. stopnje Informatika v sodobni družbi se izvaja v obsegu 180 KT in pokriva različna področja. Cilj programa je izobraziti diplomante s temeljnimi znanji s področja družboslovja, s širokim znanjem družboslovnih raziskovalnih metod ter dobrim poznavanjem IKT, da bodo znali povezati informacijsko tehnologijo s potrebami v sodobni družbi. Diplomanti bodo imeli:
- strokovno znanje s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, elektronske storitve),
- teoretično in praktično metodološko znanje o kvantitativnih (statističnih) in kvalitativnih raziskovalnih metodah ter metodah za analizo omrežij,
- široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir sodijo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije …
Cenik za študijsko leto 2022/23 si lahko ogledate na tej povezavi.
Vpis v 1. letnik
V prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpiše:
- kdor je opravil splošno maturo,
- kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s področja informatike ali računalništva ter izpit iz enega od naslednjih predmetov mature: slovenščina, matematika, angleščina, informatika, računalništvo, sociologija. Dodatni izpit iz enega od predmetov mature ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
- kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz prve in tretje alineje izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz druge alineje izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk),
- uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk).
Vpis v 2. letnik
V 2. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo študenti, ki so končali 1. letnik na drugem univerzitetnem študijskem programu. Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Vpis v 3. letnik
Neposredno v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa in diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.
Skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi se lahko diplomant študijskega programa za pridobitev višješolske oz. visokošolske izobrazbe, ki se je vpisal brez splošne mature, vključi v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe v 3. letnik, če je zaključil študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0.
Diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.
Diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz sorodnih strokovnih področij (računalništvo in informatika), mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.
V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo tudi študenti, ki so zaključili dva letnika na drugem univerzitetnem študijskem programu.
Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika, za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in imeti najmanj 45 KT iz drugega letnika.
Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Tretjega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.
Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:
- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- študentka v času študija rodi.
Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.
Študent, ki se v drugem letniku po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, vpiše v program Informatika v sodobni družbi, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.
Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.
Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.
Študijski program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija.
Izredni študij poteka v Novem mestu. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem študiju.
Študenti bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili naslednje kompetence:
- usposobljenost za samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji;
- poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi;
- sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
- obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;
- poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, tudi v mednarodnem okolju;
- zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki ter skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije);
- organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
- zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
- prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
- sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;
- razvoj kritične in samokritične presoje;
- poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic.
Študenti bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili tudi predmetno-specifične kompetence, ki so navedene v posameznih učnih načrtih predmetnika programa.
Predmetnik
1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | Izbirni predmeti |
---|---|---|---|
Struktura slovenske družbe | Spletni mediji | Raziskovalni praktikum | Operacijske raziskave |
Družboslovna raziskovalna metodologija | Politične ureditve in analiza politik | Informatizacija poslovnih procesov | Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov |
Uvod v informatiko | Informacijski sistemi | ePodjetništvo | Metode kvalitativne analize |
Matematika 1 | Multivariatna analiza | ePoslovanje | Poslovna etika |
Uvod v programiranje | Baze podatkov in modeliranje podatkov | Projektni menedžment | Iskanje zaposlitve |
Statistika 1 | Analiza omrežij | Izbirni predmet 3 | Fundraising |
Teorija organizacije | Teorije informacijske družbe | Izbirni predmet 4 | Komunikacijski trening |
Temelji ekonomije | Spletno programiranje | Izbirni predmet 5 | Ekonomska sociologija |
Matematika 2 | Izbirni predmet 1 | Diplomska naloga | Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju |
Statistika 2 | Izbirni predmet 2 | Modeliranje poslovnih procesov | |
Tehnologije e-poslovanja | |||
Administracija podatkovnih baz | |||
Upravljanje z informacijami in znanjem | |||
Operacijski sistemi | |||
Komunikacijska omrežja | |||
Odkrivanje znanja v podatkih | |||
Odprtokodne rešitve | |||
Osnove dokumentnih sistemov | |||
Mobilne platforme | |||
Visokozmogljivi računalniški sistemi | |||
Uvod v algoritme | |||
Elektronsko komuniciranje in pismenost | |||
Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo | |||
Spletno programiranje 2 | |||
Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije | |||
Uporabniška izkušnja | |||
ePravo | |||
Spletni in mobilni informacijski sistemi | |||
Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi | |||
Mediji in komuniciranje | |||
Razvoj uporabniških vmesnikov | |||
Družbena teorija | |||
Internet stvari in kiberfizični sistemi |
Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Vsebuje 28 predmetov, od katerih je 23 obveznih in pet izbirnih predmetov. Zaključi se z izdelavo in zagovorom diplomske naloge.
Struktura slovenske družbe
Družboslovna raziskovalna metodologija
Uvod v informatiko
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Matematika 1
Uvod v programiranje
Statistika 1
Teorija organizacije
Temelji ekonomije
Matematika 2
Statistika 2
Spletni mediji
Politične ureditve in analiza politik
Informacijski sistemi
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Multivariatna analiza
Baze podatkov in modeliranje podatkov
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Analiza omrežij
Teorije informacijske družbe
Spletno programiranje
Izbirni predmet 1
ECTS: 6 KT
Izbirni predmet 2
ECTS: 6 KT
Raziskovalni praktikum
Informatizacija poslovnih procesov
ePodjetništvo
ePoslovanje
Projektni menedžment
Izbirni predmet 3
ECTS: 6 KT
Izbirni predmet 4
ECTS: 5 KT
Izbirni predmet 5
ECTS: 6 KT
Diplomska naloga
ECTS: 12 KT
Operacijske raziskave
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Metode kvalitativne analize
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Poslovna etika
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Iskanje zaposlitve
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Fundraising
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Komunikacijski trening
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Ekonomska sociologija
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Modeliranje poslovnih procesov
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Tehnologije e-poslovanja
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Administracija podatkovnih baz
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Upravljanje z informacijami in znanjem
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Operacijski sistemi
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Komunikacijska omrežja
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Odkrivanje znanja v podatkih
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Odprtokodne rešitve
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Osnove dokumentnih sistemov
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Mobilne platforme
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Visokozmogljivi računalniški sistemi
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v algoritme
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Elektronsko komuniciranje in pismenost
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletno programiranje 2
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uporabniška izkušnja
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
ePravo
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletni in mobilni informacijski sistemi
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Mediji in komuniciranje
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Razvoj uporabniških vmesnikov
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Družbena teorija
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Internet stvari in kiberfizični sistemi
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT