Informatika v sodobni družbi
Univerzitetni študijski program I. stopnje Informatika v sodobni družbi se izvaja v obsegu 180 KT in pokriva različna področja. Cilj programa je izobraziti diplomante s temeljnimi znanji s področja družboslovja, s širokim znanjem družboslovnih raziskovalnih metod ter dobrim poznavanjem IKT, da bodo znali povezati informacijsko tehnologijo s potrebami v sodobni družbi. Diplomanti bodo imeli:
- strokovno znanje s področja IKT (informacijski sistemi, baze podatkov, programiranje v različnih okoljih, informatizacija poslovnih procesov, elektronske storitve),
- teoretično in praktično metodološko znanje o kvantitativnih (statističnih) in kvalitativnih raziskovalnih metodah ter metodah za analizo omrežij,
- široko znanje o teoretičnih in metodoloških konceptih na področju družbenih ved, o pomenu in uporabnosti IKT v sodobni družbi ter interakcijah med IKT in sodobno družbo. V ta okvir sodijo znanja iz sociologije, organizacije, ekonomije, podjetništva, politologije, komunikacije …
Cenik za študijsko leto 2022/23 si lahko ogledate na tej povezavi.
Vpis v 1. letnik
V prvi letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpiše:
- kdor je opravil splošno maturo,
- kdor je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe s področja informatike ali računalništva ter izpit iz enega od naslednjih predmetov mature: slovenščina, matematika, angleščina, informatika, računalništvo, sociologija. Dodatni izpit iz enega od predmetov mature ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi.
- kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Fakulteta lahko omeji vpis, če število prijav bistveno presega število razpisanih mest. Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz prve in tretje alineje izbrani glede na:
- splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu (60 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk).
Pri omejitvi vpisa bodo kandidati iz druge alineje izbrani glede na:
- splošni uspeh pri poklicni maturi (40 % točk),
- splošni uspeh v 3. in 4. letniku (40 % točk),
- uspeh pri maturitetnem predmetu (20 % točk).
Vpis v 2. letnik
V 2. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo študenti, ki so končali 1. letnik na drugem univerzitetnem študijskem programu. Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Vpis v 3. letnik
Neposredno v 3. letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa in diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, če izpolnjujejo pogoje za vpis v univerzitetni študijski program.
Skladno z veljavnimi Merili za prehode med študijskimi programi se lahko diplomant študijskega programa za pridobitev višješolske oz. visokošolske izobrazbe, ki se je vpisal brez splošne mature, vključi v študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe v 3. letnik, če je zaključil študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe s povprečno oceno najmanj 8.0.
Diplomanti višješolskega programa, sprejetega pred 1. 1. 1994, morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz študijskih področij računalništva in informatike, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 18 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz drugih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT;
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev višješolske izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.
Diplomanti kateregakoli visokošolskega strokovnega ali univerzitetnega študijskega programa morajo do prijave teme diplomske naloge opraviti diferencialne izpite iz izbranih predmetov 1. in 2. letnika, ki jih v skupnem obsegu največ 60 KT predpiše pristojni organ fakultete na osnovi ugotovljenih razlik med programoma:
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz sorodnih strokovnih področij (računalništvo in informatika), mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 6 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe s področja družboslovne ali poslovne informatike, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 12 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih strokovnih področij, ki spadajo v študijska področja družbene vede ter poslovne in upravne vede, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 30 KT.
- če je kandidat končal študijski program za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe iz ostalih študijskih področij, mu pristojni organ fakultete na podlagi pisne prošnje za prehod predpiše diferencialne izpite v obsegu največ 60 KT.
V 3. letnik univerzitetnega študijskega programa Informatika v sodobni družbi se lahko vpišejo tudi študenti, ki so zaključili dva letnika na drugem univerzitetnem študijskem programu.
Vloge za prehode obravnava pristojni organ fakultete individualno na podlagi posredovane prošnje za prehod in ustrezne dokumentacije. Kandidatu predpiše obveznosti, ki jih mora opraviti do prijave teme diplomske naloge.
Za napredovanje iz prvega v drugi letnik mora študent doseči najmanj 45 KT iz prvega letnika, za napredovanje v tretji letnik mora študent opraviti vse obveznosti iz prvega letnika in imeti najmanj 45 KT iz drugega letnika.
Fakulteta lahko študentu odobri napredovanje v višji letnik, tudi če ni dosegel zahtevanih pogojev v primeru naslednjih okoliščin: materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske ali socialne okoliščine, sodelovanje na vrhunskih kulturnih, športnih ali strokovnih prireditvah.
Študent, ki ne izpolnjuje pogojev za vpis v višji letnik, lahko v času študija enkrat ponavlja letnik ali spremeni študijski program ali smer zaradi neizpolnitve obveznosti v prejšnji smeri ali študijskemu programu. Tretjega letnika ni možno ponavljati, ker je za opravljanje manjkajočih obveznosti namenjen absolventki staž.
Študentu se v skladu z veljavno zakonodajo lahko podaljša študentski status za največ eno leto, če:
- se iz upravičenih razlogov ne vpiše v višji letnik,
- iz upravičenih razlogov ne diplomira v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra,
- študentka v času študija rodi.
Študent lahko glede na študijske dosežke konča študij v krajšem času, kot je predvideno s študijskim programom.
Pogoji za dokončanje študija so opravljene vse študijske obveznosti, predpisane s študijskim programom, v obsegu 180 kreditnih točk po ECTS.
Študent, ki se v drugem letniku po zaključenem študiju na višješolskem strokovnem programu, sprejetem po 1. 1. 1994, vpiše v program Informatika v sodobni družbi, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti drugega in tretjega letnika v obsegu najmanj 120 KT.
Če se študent vključi v tretji letnik po zaključenem študiju na višješolskem programu, sprejetem pred 1. 1. 1994, mora opraviti vse predpisane diferencialne izpite in redne študijske obveznosti tretjega letnika v obsegu najmanj 60 KT.
Študij se zaključi s pripravo in ustnim zagovorom diplomske naloge.
Študijski program se izvaja v obliki rednega in izrednega študija.
Izredni študij poteka v Novem mestu. Predmetnik, izpitni roki, izvajalci in pogoji za napredovanje študentov v višji letnik so enaki kot na rednem študiju.
Študenti bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili naslednje kompetence:
- usposobljenost za samostojno in avtonomno uporabo, nadzor in vzdrževanje informacijsko komunikacijske tehnologije v organizaciji;
- poznavanje in razumevanje širokega nabora aplikacij informacijsko komunikacijske tehnologije v sodobni družbi;
- sposobnost fleksibilne uporabe znanja v praksi;
- obvladovanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov na področju družbenih ved;
- poznavanje in razumevanje interakcij med informacijsko komunikacijsko tehnologijo in sodobno družbo;
- razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, tudi v mednarodnem okolju;
- zmožnost vzpostavljanja in vzdrževanja odnosov za delo v skupini in z drugimi uporabniki ter skupinami (lokalna skupnost, organizacije javne uprave, gospodarstvo, nevladne organizacije);
- organizacijske in vodstvene spretnosti za organiziranje aktivnega in samostojnega dela;
- zmožnost za prepoznavanje in izkoriščanje priložnosti, ki se ponujajo v delovnem in družbenem okolju (ki se izkazujejo kot podjetniški duh in aktivno državljanstvo);
- prizadevanje za kakovost strokovnega dela skozi avtonomnost, (samo)kritičnost, (samo)refleksivnost in (samo)evalviranje v strokovnem delu;
- sposobnost etične refleksije in zavezanost profesionalni etiki v družbenem okolju s spoštovanjem načela neskriminatornosti in multikulturnosti;
- razvoj kritične in samokritične presoje;
- poznavanje in razumevanje družbenih procesov ter sposobnost za njihovo analizo, sintezo in predvidevanje rešitev in njihovih posledic.
Študenti pa bodo na univerzitetnem študijskem programu Informatika v sodobni družbi pridobili tudi predmetno specifične kompetence.
Predmetnik
| 1. letnik | 2. letnik | 3. letnik | Izbirni predmeti |
|---|---|---|---|
| Struktura slovenske družbe | Spletni mediji | Raziskovalni praktikum | Operacijske raziskave |
| Družboslovna raziskovalna metodologija | Politične ureditve in analiza politik | Informatizacija poslovnih procesov | Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov |
| Uvod v informatiko | Informacijski sistemi | ePodjetništvo | Metode kvalitativne analize |
| Matematika 1 | Multivariatna analiza | ePoslovanje | Poslovna etika |
| Uvod v programiranje | Baze podatkov in modeliranje podatkov | Projektni menedžment | Iskanje zaposlitve |
| Statistika 1 | Analiza omrežij | Izbirni predmet 3 | Fundraising |
| Teorija organizacije | Teorije informacijske družbe | Izbirni predmet 4 | Komunikacijski trening |
| Temelji ekonomije | Spletno programiranje | Izbirni predmet 5 | Ekonomska sociologija |
| Matematika 2 | Izbirni predmet 1 | Diplomska naloga | Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju |
| Statistika 2 | Izbirni predmet 2 | Modeliranje poslovnih procesov | |
| Tehnologije e-poslovanja | |||
| Administracija podatkovnih baz | |||
| Upravljanje z informacijami in znanjem | |||
| Operacijski sistemi | |||
| Komunikacijska omrežja | |||
| Odkrivanje znanja v podatkih | |||
| Odprtokodne rešitve | |||
| Osnove dokumentnih sistemov | |||
| Mobilne platforme | |||
| Visokozmogljivi računalniški sistemi | |||
| Uvod v algoritme | |||
| Elektronsko komuniciranje in pismenost | |||
| Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo | |||
| Spletno programiranje 2 | |||
| Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije | |||
| Uporabniška izkušnja | |||
| ePravo | |||
| Spletni in mobilni informacijski sistemi | |||
| Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi | |||
| Mediji in komuniciranje | |||
| Razvoj uporabniških vmesnikov | |||
| Družbena teorija |
Program traja tri leta in je razdeljen v šest semestrov. Vsebuje 28 predmetov, od katerih je 23 obveznih in pet izbirnih predmetov. Zaključi se z izdelavo in zagovorom diplomske naloge.
Struktura slovenske družbe
Pri predmetu Struktura slovenske družbe študentje spoznajo funkcionalne podsisteme slovenske družbe ter posamezne sociološke pojave, ki sestavljajo družbo in procese, po katerih delujemo kot člani skupnosti. Ta znanja omogočijo tudi razumevanje uporabe in delovanja IKT v različnih institucijah (uprava, gospodarstvo, mediji, šolstvo…). Med samim študijem študentje okrepijo zmožnost oblikovanja lastnega pogleda na družbo, pridobivanja informacij in posredovanja teh informacij drugim (skupne debate, pisanje seminarske naloge, zagovor).
Družboslovna raziskovalna metodologija
Družboslovna raziskovalna metodologija predstavi teorijo in prakso raziskovalnega procesa ter kvalitativne, kvantitativne in primerjalne metode raziskovanja. Študentje skozi pripravo lastne družboslovne analize spoznajo postopke izbora teme raziskovanja, postavitve relevantnih vprašanj in hipotez, zbiranja podatkov za raziskavo, vzorčenja, merjenja, analize podatkov in izdelave poročila. Skozi lastne izkušnje spoznajo pasti načrtovanja in izvedbe družboslovne raziskave, oblikujejo stališča do ključnih etičnih vprašanj v raziskovalnem procesu ter kritično vrednotijo konkretni raziskovalni primer.
Uvod v informatiko
Predmet Uvod v informatiko predstavi osnovne informacijske sisteme, njihove značilnosti, učinke in standarde. Izpostavi tudi vprašanja varnosti in etičnosti sistemov. Študentje spoznajo aparaturno opremo, sistemsko in uporabniško programsko opremo, več nivojev programskih jezikov, organizacijo podatkov (podatkovne baze), delovanje omrežij (intranet in extranet) in sodobne varnostne mehanizme. Spoznajo tudi principe delovanja računalnikov z Von Neumannovo arhitekturo in izdelavo algoritmov. Na laboratorijskih vajah študentje izvajajo konkretno delo na računalniku, kjer osvojijo znanje o programski opremi, osnovnih orodjih za razvoj programskih rešitev ter bazah podatkov. Pri predmetu pripravijo in zagovarjajo empirično seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Matematika 1
Pri predmetu so predstavljeni osnovni pojmi matematične analize, kot so zaporedja, vrste, funkcije, odvodi, integrali in diferencialne enačbe. Z reševanjem konkretnih primerov na predavanjih in vajah študentje osvojijo naštete matematične pojme ter spoznajo glavne metode reševanja povezanih matematičnih problemov, razvijejo logično sklepanje, se naučijo oceniti velikostni red rezultata ter razvijejo sposobnost natančnega izražanja in pisanja. Študentje spoznajo tudi najsodobnejše računalniške programe za reševanje matematičnih problemov (Mathematica, Sage). S pridobljenim znanjem so usposobljeni za uporabo matematike kot teoretičnega orodja v računalništvu, informatiki in družbenih vedah.
Uvod v programiranje
Uvod v programiranje je predmet, kjer se študentje naučijo zapisati problem v obliki algoritma in pretvoriti algoritem v računalniški program z uporabo programskega jezika Java. Predmet omogoča tudi razumevanje osnovnih računalniških sistemov in arhitektur, študente spodbuja k logičnemu mišljenju ter razdelitvi večjega problema na več manjših in obvladljivih. Na predavanjih in vajah študentje rešujejo konkretne probleme in tako pridobijo veščine programiranja.
Statistika 1
Pri predmetu Statistika 1 študentje spoznajo proces statistične obdelave podatkov (npr. obdelava anketnih vprašalnikov). Vzorec, spremenljivka, vprašalnik, aritmetična sredina, mediana, koeficient korelacije so le nekateri od pojmov, ki jih bodo aktivno uporabljali pri samem predmetu. Za osnovno statistično obdelavo podatkov na vajah v računalniški učilnici uporabljajo sodobna programska orodja (SPSS, …), ki omogočajo analizo zbranih podatkov. Pripravijo tudi projekt, ki bo obravnaval konkreten statistični problem.
Teorija organizacije
Predmet Teorija organizacije najprej predstavi samo organizacijsko znanost, nato pa še konkretno organizacijo – njihovo strukturo, modele organiziranosti in procese, ki potekajo znotraj organizacij. Študentje spoznajo načela skupinskega dela in vloge posameznikov v timu ter kulturo organizacije, ki oblikuje samo vzdušje v organizaciji. Predmet izpostavi tudi pomen strateškega načrtovanja in obvladovanja sprememb. Študentje pripravijo empirično nalogo, kjer pridobljeno znanje uporabijo pri preučitvi konkretnih primerov.
Temelji ekonomije
Predmet Temelji ekonomije popelje študente na področje ekonomije kot vede. Pri tem spoznajo mikroekonomijo s temeljnimi zakonitostmi trga, proizvodnje in stroškov ter ponudbe in povpraševanja. Nadalje sledi makroekonomija z denarno politiko, gospodarsko rastjo, inflacijo in stabilnostjo cen ter na koncu še mednarodno poslovanje oz. svetovno gospodarstvo. Spoznajo tudi pojem gospodarska rast, vpliv države v gospodarstvu in makroekonomsko politiko. Študentje se s pomočjo osnovnih metod in postopkov ekonomskega raziskovanja in delovanja posvetijo tudi projektnemu delu ter pripravijo seminarsko nalogo.
Matematika 2
Pri predmetu študentje srečajo osnovne pojme linearne algebre (matrike in sistemi linearnih enačb ter neenačb), kombinatoriko, verjetnostni račun, teorijo grafov in linearno programiranje. Z reševanjem konkretnih primerov na predavanjih in vajah študentje osvojijo naštete matematične metode, razvijejo logično sklepanje, se naučijo oceniti velikostni red rezultata ter razvijejo sposobnost natančnega izražanja in pisanja. Študentje spoznajo tudi najsodobnejše računalniške programe za reševanje matematičnih problemov iz teh poglavij (Mathematica, Sage, Pajek). S pridobljenim znanjem so usposobljeni za uporabo matematike kot teoretičnega orodja v računalništvu, informatiki in družbenih vedah. Znanje, pridobljeno pri tem predmetu, neposredno uporabijo pri Statistiki 2, Multivariatni analizi in Analizi omrežij.
Statistika 2
Predmet Statistika 2 nadaljuje predstavitev procesa statistične obdelave podatkov. Verjetnostni račun, anketno raziskovanje, ocenjevanje parametrov, slučajni vzorci, statistične domneve, bivariatna analiza so novi pojmi, ki jih študentje spoznajo. Za osnovno statistično obdelavo podatkov na vajah v računalniški učilnici uporabijo sodobna programska orodja (R), ki omogočajo urejanje in prikazovanje podatkov, izračun vseh pomembnih parametrov, intervalne ocene parametrov ter preizkušanje domnev. Pripravijo tudi projekt, s katerim rešijo konkreten statistični problem.
Spletni mediji
Predmet Spletni mediji obravnava splošne značilnosti medijskega komuniciranja in zgodovinski razvoj množičnih medijev ter vlogo medijev v sodobni družbi in njihovo demokratično poslanstvo. Posebej se osredotoči na značilnosti spletnih medijev in uvajanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij v klasične medije. Študentje se seznanijo tudi z vplivom uvajanja informacijsko-komunikacijskih tehnologij na naravo medijskega komuniciranja in vplivom spletnih medijev na vsakdanje življenje.
Politične ureditve in analiza politik
Pri predmetu študentje spoznajo osnove političnih sistemov, kot so veje oblasti, volilni sistemi, volitve, vloge poslancev, javnopolitična omrežja, pristojnosti in odgovornosti vlade in predsednika države. Pogledajo tudi konkretne primere slovenskega političnega sistema ter institucije in postopke Evropske unije, kako Slovenija deluje znotraj EU. Opredelijo tipe javnih politik (politics, polity in public policy) ter metode za analizo politik. Študentje sodelujejo pri ocenjevanju in diskusiji o predstavljenih seminarskih nalogah drugih kolegov ter tako razvijejo kritično misel.
Informacijski sistemi
Informacijski sistemi predstavljajo osnovo za učinkovito delovanje organizacij, saj organizacije poslujejo z ogromno količino podatkov, zato je pomembna struktura in življenjski cikel informacijskega sistema. Enota za informacijske sisteme mora skrbeti za tehnologijo (strojna, komunikacijska in programska oprema), ljudi v informacijskem sistemu in pravila za doseganje varnosti, standardov delovanja ter etičnosti. Hkrati v organizacijah obstaja več informacijskih sistemov (nabavni, proizvodni, prodajni, računovodski, kadrovski), ki jih študentje spoznajo pri predmetu. Na predavanjih, eksperimentalnih vajah ter s seminarsko nalogo študentje spoznajo informacijski inženiring in so zmožni sodelovati pri razvoju informacijskega sistema organizacije.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Multivariatna analiza
Multivariatna analiza študente seznani s teoretskimi osnovami in s praktičnimi vidiki statističnih metod iz področja multivariatne statistike. Študentje se srečajo z matrikami, razvrščanjem v skupine, kanonično korelacijo, podatkovnim rudarjenjem, multivariatno, regresijsko, faktorsko in diskriminantno analizo, analizo variance ter metodo glavnih komponent. Pri tem se usposobijo za izvedbo najzahtevnejše statistične analize za izvedbo raziskav, kjer se obravnava povezava med več statističnimi spremenljivkami hkrati. Po skupinah izvedejo projekt, kjer bodo konkreten statistični problem reševali tudi z uporabo najaktualnejših programskih orodij za statistično analizo.
Baze podatkov in modeliranje podatkov
Predmet obravnava podatke in podatkovne vire v organizaciji ter njihovo upravljanje, sisteme za upravljanje z bazami podatkov in njihove značilnosti, modele podatkov, nivoje modeliranja podatkov. Študentje se seznanijo s konceptualnim modelom podatkov (model Entiteta-Razmerje), logičnim modelom podatkov (Relacijski podatkovni model), fizičnim modelom podatkov ter podatkovnimi skladišči.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Blaž Rodič, izr. prof. dr. Blaž Rodič, asist. pred. mag. Marko Potokar
ECTS: 6 KT
Analiza omrežij
Pri predmetu Analiza omrežij delajo študentje z večjimi in manjšimi omrežji ter se naučijo postopkov analize omrežij. Ponovijo osnove teorije grafov in spoznajo mere središčnosti v omrežjih, povezave v omrežjih, značilnosti velikih omrežij, metode teoretičnega računalništva in analize ter načrtovanja algoritmov za velika in mala omrežja. V skupinah izvedejo projekt, na vajah v računalniški učilnici pa uporabljajo nekaj najaktualnejših programskih orodij za analizo omrežij. Študentje spoznajo najsodobnejše računalniške programe za reševanje problemov iz analize omrežij (R, Sage, Pajek).
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: izr. prof. dr. Zoran Levnajić, pred. Peter Zupančič, mag. družb. inf.
ECTS: 6 KT
Teorije informacijske družbe
Predmet na temeljni ravni obravnava informacijsko družbo in jo postavi v kontekst splošnega družbenega življenja ter kulturne, ekonomske in politične sfere. Študentje spoznajo sestavne elemente in načela delovanja informacijske družbe, z omrežji, sistemi in tehnologijo. Primerjajo značilnosti sodobne informacijske družbe s prejšnjimi družbenimi strukturami, predvsem glede na klasično modernost in industrijsko družbo. Predmet izpostavi tudi vprašanje moči in nadzora nad informacijskimi sistemi ter njihov vpliv na delovanje družbe. Pri predmetu opravljajo tako eksperimentalne kot seminarske vaje, kjer s študijami primerov in seminarsko nalogo oziroma več krajših nalog poglobijo znanje.
Spletno programiranje
Predmet Spletno programiranje študentom predstavi konkretne procese programiranja, kot so spletna ogrodja, DTD, jezik HTML, slogovne predloge CSS, jezik XML, jezik JavaScript in objektni model DOM, jezik PHP in poizvedovalni jezik SQL, ki jih uporabljamo za oblikovanje spletnih strani, programiranje na strežniku ali pri klientu ter pri oblikovanju podatkovnih baz. V tem procesu se študentje naučijo načrtovati programe in razumejo pomen načrtovanja in testiranja programske opreme. Operativno poznajo programske jezike za spletno programiranje in so sposobni izdelati dinamično spletno stran. Študentje poleg obiskovanja predavanj in vaj pripravijo še seminarsko nalogo, kjer bodo sami preizkusili predavano snov.
POVEZAVA NA učni načrt
IZVAJALEC: doc. dr. Pavle Boškovski, pred. Peter Zupančič, mag. družb. inf.
ECTS: 6 KT
Izbirni predmet 1
ECTS: 6 KT
Izbirni predmet 2
ECTS: 6 KT
Raziskovalni praktikum
Cilj predmeta Raziskovalni praktikum je, da študentom poda metodološke temelje in različne veščine, potrebne za izvajanje raziskovalnih projektov na področju informacijskih tehnologij. Tako študentje kot bodoči strokovnjaki tega področja utrdijo svoje znanje življenjskega cikla raziskovanja od izbire teme, oblikovanja vprašanj, iskanja in pregleda literature in virov, pisanja samega raziskovalnega dela, do veščin predstavljanja. Prav tako vedo načrtovati in izvajati raziskovalno delo z uporabo osnovnih raziskovalnih konceptov raziskovalnih metod in tehnik za raziskovanje na področju informacijskih tehnologij, kar pokažejo tudi v seminarski nalogi.
Informatizacija poslovnih procesov
Predmet Informatizacija poslovnih procesov študente seznani s konceptom procesne organizacije. To so organizacije, ki znotraj svojega delovanja uporabljajo različne procese oz. postopke, katere moramo poznati in jih znati tudi upravljati (menedžment poslovanja) ter modelirati. Študentje pogledajo primere dobrih praks in spoznajo pomen simulacij procesov (testov) pri prenovi poslovanja. Hkrati izdelajo modele informacijskih procesov in razmislijo o inovacijah ter izboljšavah teh procesov. Pri predmetu pripravijo seminarsko nalogo in pišejo poročila eksperimentalnih vaj.
ePodjetništvo
Predmet študentom predstavi nove oblike organizacije v informacijski družbi in ključne lastnosti informacijske družbe. Študent se seznani z elektronskimi oblikami poslovanja in pomenom interneta, virtualnimi tipi organizacij in menedžerskimi procesi, ključnimi koncepti in zgodovinskim razvojem ter trenti e-poslovanja, opremo za podporo e-poslovanju. Predstavljeni so strežniki/odjemalci in komponentna arhitektura. Poleg tega predmet obravnava poslovne modele v e-poslovanju, poslovne procese med organizacijami, internetne plačilne sisteme, e-upravo. Pozornost je namenjena tudi etiki, pravnemu redu, standardom in varnosti.
ePoslovanje
Elektronske oblike poslovanja so v dobi interneta vsakdanjost, zato predmet predstavi ključne koncepte e-poslovanja, zgodovinski razvoj, stanje, trende in perspektive za nadaljnji razvoj. Študentje spoznajo še poslovne modele v e-poslovanju, vrste in oblike e-poslovanja, opremo za podporo e-poslovanju, oskrbovalne verige za partnerje, e-upravo ter etični vidik in varnost e-poslovanja. Študentje preučijo tudi internetne plačilne sisteme in v praksi uporabijo osnovna orodja za vzpostavitev portalnega modela e-poslovanja. Svoje znanje predstavijo v seminarski nalogi in v poročilih z eksperimentalnih vaj.
Projektni menedžment
Pri predmetu Projektni menedžment študentje spoznajo osnove projektov kot časovno omejenih dogodkov z določenimi cilji in viri za izvedbo. Skozi faze projekta se naučijo opredeliti življenjski cikel projekta, projektno organizacijo, procese projektnega vodenja, strukturirano členitev dela, mrežni diagram in analizo kritične poti, tehnike ocenjevanja stroškov in proračuna projekta, spremljanje projekta, projektna tveganja. Pridobljeno znanje uporabijo za razumevanje poslovnih procesov (projekt kot enkratni poslovni proces, projekti pri postopku vpeljave inovacij). Študentje poleg aktivne udeležbe na predavanjih in vajah izvedejo še študijo primera z uporabo osnovne programske opreme.
Izbirni predmet 3
ECTS: 6 KT
Izbirni predmet 4
ECTS: 5 KT
Izbirni predmet 5
ECTS: 6 KT
Diplomska naloga
ECTS: 12 KT
Operacijske raziskave
Pri predmetu Operacijske raziskave študent oz. študentka spozna osnove ter temeljne koncepte operacijskih raziskav, pridobi znanja o osnovnih orodjih za reševanje OR problemov ter spretnosti za prepoznavanje in analizo problemov operacijskih raziskav v resničnem življenju. Študentje bodo z vajami v računalniški učilnici spoznali, preizkusili in reševali primere, s katerimi bodo utrjevali snov s predavanj ob uporabi standardne komercialne ali proste programske opreme.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v modeliranje in simulacijo dogodkovnih in zveznih sistemov
Cilj predmeta je seznaniti slušatelje s področjem uporabe dogodkovne simulacije in sistemske dinamike pri reševanju organizacijskih problemov, spoznati metode in tehnike modeliranja po principih dogodkovne simulacije in sistemske dinamike, obvladati kvantitativni pristop k izgradnji dogodkovnih modelov in modelov sistemske dinamike, obravnavati osnove simulacijskih jezikov, osvojiti postopke priprave eksperimenta in interpretacijo rezultatov ter izvedba celovitega projekta s področja dogodkovne simulacije in sistemske dinamike na akademskem primeru. Študent/študentka mora pred pristopom k izpitu pripraviti in zagovarjati empirično seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Metode kvalitativne analize
Predmet se osredotoči na kvalitativne metode raziskovanja, kot so strukturirani in polstrukturirani intervjuji, opazovanje z in brez udeležbe, analiza vsebine, biografske metode, akcijsko in evalvacijsko raziskovanje. Take metode preučujejo procese in pomene znotraj teh procesov. Študentje pri predmetu izvedejo študijo primera z uporabo programske opreme za kvalitativno analizo in se naučijo pretvoriti kvalitativne podatke v kvantitativne (prikaz količine nečesa) za kvantitativno analizo. Tako so sposobni ugotoviti primernost določene raziskovalne metode za analizo konkretnega problema.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Poslovna etika
Predmet predstavi pomen poslovne etike v sodobnem poslovnem svetu, kjer so še vedno pomembne norme in vrednote, kodeksi in odgovornost posameznikov. Poleg teorije o etiki študentje spoznajo tudi primere dobrih praks in moralnih napak (goljufije, korupcija, izkoriščanje). Naučijo se, s katerimi metodami, tehnikami in strategijami lahko razrešijo moralne dileme, spore in konflikte, kako uporabljati kodekse poklicne etike in kako v poslovnem svetu delovati kot družbeno odgovorno podjetje. Izvedejo študijo primera, na kateri tudi sami ovrednotijo upoštevanje poslovne etike.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Iskanje zaposlitve
Pri predmetu študentje spoznajo stanje in trende mladinskega trga delovne sile, metode in tehnike iskalcev zaposlitve ter kakšne kompetence in konkurenčne prednosti imajo mladi diplomanti trgu dela. Opredelijo pristope k proučevanju zaposlovalne kulture v izbranih organizacijah: izberejo vzorec institucij potencialnih zaposlovalk in pripravijo načrt metodologije za poizvedbe v izbranih organizacijah. Na vajah pridobijo veščine za kompetentno nastopanje pred zaposlovalci in izdelajo osebne strategije za kompetentno nastopanje na trgu dela.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Fundraising
Finančna sredstva so osnova za zagon posla in predmet govori prav o tem – kako pridobiti sredstva za razvoj projektov. Možnosti je več, saj obstaja kar nekaj skladov in programov, ki razpisujejo sredstva za RR projekte (Okvirni program, Eureka, Competitiveness and Innovation Programme, Evropski strukturni skladi, nacionalni razpisi: MVŠZT, ARRS, MG in TIA). Pri tem lahko sodelujemo tudi z drugimi partnerji kot so posamezniki, podjetja, fundacije, neprofitne organizacije, država. Predmet predstavi sam proces priprave projekta in projektne dokumentacije ter osnove administrativno-finančnega vodenja projekta. Na koncu študentje znajo pripraviti projekt za prijavo na programe/sklade EU, kar pokažejo skozi pripravo in predstavitev lastnega projekta.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Komunikacijski trening
Svoje znanje in proizvode lahko uspešno tržimo z uporabo ustrezne komunikacije oziroma z navdušujočo predstavitvijo teh produktov. Predmet Komunikacijski trening usposobi študente prav za ta del posla. Najprej poda teoretično ozadje komuniciranja, kakšni so vloga, pomen in funkcije medosebnega komuniciranja, pa tudi ključna načela (neizogibnost, ireverzibilnost, kompleksnost, kontekstualna odvisnost). Nadalje predstavi veščine dobrih govorcev, verbalno in neverbalno komunikacijo, oblike govorov ter komunikacijske tehnike. Študentje na predavanjih in vajah razvijajo lastne komunikacijske veščine in preizkusijo svoje sposobnosti na nastopih oziroma predstavitvi seminarske naloge.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Ekonomska sociologija
Predmet Ekonomska sociologija je analiza ekonomskih fenomenov, institucij in odnosov v okviru sociologije. Pri predmetu študentje obravnavajo stare in nove sociološke poglede na ekonomijo, pogledajo gospodarstvo v makro, mezo in mikro sociološki perspektivi (globalno okolje, ekonomska omrežja, podjetja in organizacije) ter gospodarstvo v povezavi z drugimi sistemi (vpliv države, politike, izobraževanja, sociale, kulture, tehnologije). Preučijo tudi konkurenčnost nacionalnih gospodarstev in pri izdelavi seminarske naloge uporabijo temeljne koncepte in pristope s področja ekonomske sociologije ter jih povežejo s konkretnimi dogodki in procesi v gospodarstvu.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Menedžment v javnem in neprofitnem sektorju
Poleg zasebnega sektorja imamo še javni in tretji oziroma neprofitni sektor (npr. javna uprava, nevladne organizacije), katera obravnava ta predmet. Najprej predstavi sama sektorja, njun obseg, velikost, trende ter menedžment javnega in neprofitnega sektorja. Nato opredeli strateški menedžment, trženje, konkurenco in sodelovanje, vlogo informacijske tehnologije, merjenje uspešnosti in zagotavljanje kakovosti v javnem in tretjem sektorju. Študentje na predavanjih, vajah in skozi seminarsko nalogo preizkusijo svoje znanje in na primeru organizacij javnega in tretjega sektorja uporabijo osnovne metode strateškega menedžmenta, trženja in merjenja uspešnosti.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Modeliranje poslovnih procesov
Predmet Modeliranje poslovnih procesov študente seznani z najbolj sodobnim jezikom za modeliranje, ki ga uporabljajo skoraj pri vsakem podjetju tako v Sloveniji kot po svetu. Študentje spoznajo razvoj UML (Unified Modelling Language) ter primere njegove uporabe. Naučijo se uporabljati sam jezik z različnimi diagrami (zaporedni diagram, diagram sodelovanja, razredov in aktivnosti ter ostali). Razvijejo sposobnost oblikovanja izvirnih idej, konceptov in rešitev določenih problemov, kar preizkusijo tudi v seminarski nalogi.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Tehnologije e-poslovanja
Predmet študente usposobi za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področjih e-poslovanja. Predstavi principe izgradnje sistemov e-poslovanja, tehnološke principe za reševanje problemov, varnostna tveganja in različne načine obrambe pred napadi v sistemih e-poslovanja, temelje upravljanja in razvoja varnih aplikacij in sistemov ter standardne načine preverjanja le teh. Pri tem se osredotoči na protokole, uporabo kriptografije ter večnivojsko in večstransko varnost, varnost v telekomunikacijskih sistemih. Na vajah študentje spoznajo tehnologijo, o kateri se učijo na predavanjih, v okviru samostojnega dela ali dela v parih pa izdelajo projekt, samostojno preučijo določeno vsebinsko področje, rešijo konkreten problem ter ga predstavijo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Administracija podatkovnih baz
Cilj predmeta je študentom predstaviti osnovne principe delovanja in administracije sistemov za upravljanje s podatkovnimi bazami (SUPB) in jih pripraviti na samostojno administracijo manjšega SUPB. Tako študentje pregledajo tipe in naloge administratorjev SUPB, načrtovanje fizične podatkovne baze in aplikativne zahteve, spoznajo pomembnost shranjevanja in obnavljanja podatkov ter principe zagotavljanja konsistentnosti podatkov in upravljanja s transakcijami. Na vajah študentje spoznajo aktualna programska orodja za administracijo podatkovnih baz in jih uporabijo za reševanje konkretnih problemov, izdelajo tudi projekt, ki vključuje konkreten SUPB, ki ga študentje v celoti instalirajo ter administrirajo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Upravljanje z informacijami in znanjem
Pri predmetu Upravljanje z informacijami in znanjem študentje spoznajo osnovno teorijo informacij ter znanja, definicije, tipologijo, načine in strategije upravljanja z znanjem ter orodja oziroma tehnologije, ki so uporabne za zajemanje/pridobivanje, organiziranje, distribuiranje in deljenje znanja v organizaciji. Obravnavajo tudi samo upravljanje informacij (lastništvo in nadzor, dostop, beleženje dostopa, arhiviranje, uničevanje, zakonske podlage in regulativo). Na vajah študentje spoznajo nekaj najaktualnejših programskih orodij za upravljanje z znanjem. V manjših skupinah pripravijo tudi projekt, kateri vključuje konkreten problem, ki ga študentje rešijo z metodami, spoznanimi na predavanjih in vajah.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Operacijski sistemi
Predmet študente seznani z osnovnimi zakonitostmi operacijskih sistemov, ki stojijo za vsakim računalniškim sistemom, in predstavi zgradbo ter delovanje računalnika (pomnilnik in shranjevanje podatkov, zaščita in varnost sistema). Študentje primerjajo dva večja (temelječ na Windows in na Unix osnovi) in en manjši operacijski sistem (Symbian), na vajah pa še v praksi spoznajo konkretne protokole in orodja, o katerih se učijo na predavanjih. Pripravijo in predstavijo tudi projekt, kjer preučijo določeno vsebinsko področje ali rešijo konkreten problem.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Komunikacijska omrežja
Komunikacijska omrežja sestavljajo naprave in gradniki, ki oblikujejo odprte sisteme in večplastne protokolarne sklade. Študentje pri tem spoznajo najpomembnejše standardne protokole vsake protokolarne plasti, njihov namen, uporabo in omejitve ter razumeli zgradbo in delovanje interneta. Skozi udeležbo na vajah, kjer uporabljajo konkretne protokole in orodja, so študentje sposobni zasnovati in postaviti preprosto računalniško omrežje ter konfigurirati in spremljati osnovne parametre njegovega delovanja. Študentje pripravijo in predstavijo tudi lasten projekt, ki obravnava komunikacijska omrežja.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Odkrivanje znanja v podatkih
Predmet študente seznani s procesom odkrivanja znanja v podatkih in njegovo arhitekturo (metode in proces odkrivanja znanja, naloge in aplikacije podatkovnega rudarjenja). Predstavi osnove strojnega učenja ter tehnike podatkovnega rudarjenja (odločitvena drevesa, k-najbližji sosed, Bayesova klasifikacija, genetski algoritmi, delitvene metode, hierarhične metode, metode gostote, mrežno razvrščanje, samoorganizirajoče nevronske mreže-Kohonenova nevronska mreža). S tem študente usposobi za zahtevnejšo obdelavo rezultatov, pri čemer uporabljajo najaktualnejša programska orodja za podatkovno rudarjenje (WEKA, Rapidminer). Študentje pripravijo raziskovalno nalogo (samostojno kratko raziskovalno delo, ki bo temeljilo na primerjavi različnih tehnik in postopkov podatkovnega rudarjenja) ter projekt (v manjših skupinah, vključuje konkreten problem).
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Odprtokodne rešitve
Cilj predmeta je študentom predstaviti osnovne ideje in principe, na katerih temeljijo odprtokodne rešitve, ter jih seznaniti s področji uporabe in nekaterimi najpomembnejšimi odprtokodnimi orodji. Tako spoznajo programsko opremo odprte kode, prosto programsko opremo in sistem za upravljanje s spletno vsebino CMS. Pri predmetu se naučijo pravilno in samostojno uporabljati nekaj aktualnih odprto kodnih programskih orodij, vmesnikov, modulov ali delov kode za izdelavo programske rešitve. Pripravijo tudi projekt oz. raziskavo primera proste programske opreme, ga predstavijo, testirajo in/ ali posodobijo prosto programsko opremo uporabljeno za del ali celotno programsko rešitev. Rešitev je lahko lokalna poslovna aplikacija, intranetna rešitev, spletna rešitev, Wap aplikacija, aplikacija za elektronsko poslovanje ali druga oblika programske rešitve.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Osnove dokumentnih sistemov
Podatki v organizacijah se shranjujejo v dokumentih, ki so čedalje številčnejši in bolj obsežni. Zato se za obvladovanje procesov in dokumentov uporabljajo dokumenti sistemi. Predmet študentom predstavi osnovne principe delovanja, uporabe in administracije dokumentnih sistemov ter sistematično obvladovanje dokumentov v podjetjih. Študentje spoznajo programsko orodje za administracijo procesov in uporabo dokumentnih sistemov. Pripravijo tudi projekt, ki vključuje konkreten primer procesa in dokumentov v konkretnem orodju za upravljanje z dokumenti.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Mobilne platforme
Predmet predstavi osnove mobilnih platform (principi delovanja, programiranje mobilnih aplikacij, programski jeziki in razvojna ogrodja ter orodja za programiranje, povezovanje mobilnih aplikacij). Študentje spoznajo tudi značilnosti multimedijskih vsebin, vrste mobilnih senzorjev ter 2D in 3D grafiko (uporaba tehnologije OpenGL ES za upodabljanje v treh dimenzijah). Srečajo se tudi s trženjem mobilnih aplikacij – kdaj, kako ter kje oglaševati mobilne aplikacije in po kakšni ceni tržiti aplikacije. Študentje tudi s pomočjo seminarske naloge obvladajo celoten proces načrtovanja, razvoja in trženja mobilnih aplikacij, na vajah pa uporabljajo programske jezike, ogrodja ter orodja, namenjena izdelavi mobilnih aplikacij.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Visokozmogljivi računalniški sistemi
Pri predmetu študenti spoznajo visokozmogljivo računalništvo (HPC) na nivoju strojne opreme, operacijskih sistemov in izvajalnih okolij ter programske opreme. Pri strojni opremi se poglobijo v delovanje procesorjev, pospeševalnikov in mrežne opreme. Pri izvajalnem okolju pa se seznanijo z načini dela na HPC opremi, administriranjem ter uporabo velikih računalniških sistemov. Pogledajo tudi uporabo računalništva v oblaku. Nadalje sledi spoznavanje programske opreme, s poudarkom na vzporednem in porazdeljenem izvajanju (uporaba knjižnic za vzporedno in porazdeljeno računanje: MPI, OpenMP in ZeroMQ, direktna uporaba niti, vtičnic in vektorskih (SIMD) ukazov, vzporedni algoritmi). Študenti bodo poleg izpita opravljali tudi projektno nalogo in tako pridobili tudi praktično znanje, potrebno za delo na HPC sistemu.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v algoritme
Predmet Uvod v algoritme študente seznani z osnovnimi podatkovnimi strukturami in računalniškimi algoritmi. Tako se študentje seznanijo s podatkovnimi strukturami, kot so tabele, seznami, skladi, drevesa, kopice in grafi. Prav tako spoznajo algoritme za urejanje, iskanje (izčrpno in požrešno) in algoritme na grafih. Pri algoritmih pogledajo tudi testiranje pravilnosti algoritmov, ocenjevanje časovne in prostorske zahtevnosti, rekurzijo, vzporedno izvajanje in Huffmanovo kodiranje. S pridobljenimi znanji so študentje sposobni samostojnega reševanja realnih problemov z uporabo primernih podatkovnih struktur in algoritmov.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Elektronsko komuniciranje in pismenost
Pri predmetu študentje spoznajo sam koncept komuniciranja in pristope k razumevanju koncepta. Nato se osredotočijo na elektronsko komuniciranje in uporabo e-medijev v družbenem življenju ter poslovnem svetu. Prav tu uporaba e-medijev ustvarja veliko prednosti zaradi hitrejšega poslovanja, različnih možnostih, ki jih omogoča, ter spodbujanja sodelovanja projektnih skupin. Študentje se poglobijo tudi v značilnosti poslovnih dokumentov in dopisov ter spoznajo načela komuniciranja ter osnove elektronske pismenosti. Tako so sposobni ustrezno jezikovno in oblikovno pripraviti različne oblike poslovnih komunikacij, poročil in dokumentov z uporabo primernih elektronskih komunikacijskih orodij, kar dokažejo tudi z izdelavo seminarske naloge.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo
Pri predmetu Uvod v kriptografijo in prostorsko geometrijo študentje spoznajo matematične temelje za opisovanje prostorskih informacij, ki so nujno potrebni za ravnanje s prostorskimi podatki in izdelavo spletnih ter mobilnih rešitev, ki temeljijo na prostorskih podatkih. To so npr. koordinatni sistemi, točke v prostoru, krivulje, ploskve in telesa v ravnini in prostoru. Prav tako študentje spoznajo matematične temelje kriptografije, ki so nujni za razumevanje koncepta računalniške kriptografske varnosti. Predmet predstavi ključne kriptografske tehnike in protokole (generiranje in izmenjava ključev, identifikacija, autentifikacija, izmenjava skrivnosti, kriptografska zaščita podatkovnih zbirk) in kriptografske algoritme (DES, RSA algoritem, podpisne sheme, zgoščevalne funkcije, identifikacijske sheme). Na vajah in z domačimi nalogami študentje utrdijo znanje, ki ga pridobijo na predavanjih.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletno programiranje 2
Pri predmetu Spletno programiranje 2 študentje poglobijo poznavanje delovanja Interneta in svetovnega spleta ter razvijejo sposobnosti dela s tehnologijami za spletno programiranje in razvoj dinamičnih aplikacij. Študentje se operativno ukvarjajo s programskimi jeziki za spletno programiranje na strani klienta in strežnika, kot so jezik PHP za spletno programiranje na strežniku, jezik SQL za relacijske podatkovne baze, spletno ogrodje Django, arhitektura Model-View-Controller ter predloge na primeru sistema za predloge Smarty. Predmet ponudi tudi splošen pregled varnosti spletnih aplikacij, uporabe piškotkov in delovanja uporabniške seje. Študentje pripravijo še seminarsko nalogo, kjeruporabijo standardne podatkovne strukture in algoritme, po opravljenem predmetu pa so sposobni izdelati dinamično spletno stran.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije
Predmet Življenjski cikel razvoja spletne in mobilne aplikacije študente seznani z osnovami spletnih in mobilnih aplikacij, kot so faze razvoja, življenjski cikel, pristop k uporabi aplikacij in poslovni modeli za uporabo spletnih oz. mobilnih aplikacij, kar ponazori tudi s primerom dobrih/slabih praks. Tako študentje spoznajo pomembnost poznavanja celotnega življenjskega cikla razvoja spletne/mobilne aplikacije,vlogo pravilne identifikacije poslovnega modela in njegovo vlogo znotraj razvoja spletne/mobilne aplikacije ter tudi z izdelavo seminarske naloge demonstrira razumevanje in sposobnost timskega in individualnega dela na področju identifikacije, zasnove, planiranja, razvoja, prodaje in trženja spletne/mobilne aplikacije.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Uporabniška izkušnja
Cilj predmeta Uporabniška izkušnja je študentom posredovati edinstveno mešanico kreativnih in tehničnih veščin. Študenti pridobijo znanja in spretnosti za oblikovanje vmesnikov za uporabnike, se poučijo o življenjskih ciklih uporabniške izkušnje ter razumejo osnovno psihologijo in sociologijo, ki vodi uporabniško načrtovanje. Naučijo se uporabljati tehnike za izdelavo produktov in profiliranje uporabnikov ter spoznajo tehnike prototipiranja za raziskovalne namene oblikovanja. Pregledajo tudi uporabniško usmerjeno oblikovanje vmesnikov, uporabniško izkušnjo za mobilne naprave ter merjenje uporabniške izkušnje. Pomembno razsežnost predmetu dodajo gostujoči strokovnjaki iz prakse, študentje pa pripravijo in zagovarjajo tudi projektno nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
ePravo
Predmet ePravo študente seznani z osnovnimi pojmi in zakonitosti na področju prava, obligacijskih razmerij ter posebnosti prava informacijskih tehnologij s poudarkom na pravu intelektualnih pravic. Študentom omogoči pregled pravnih ureditev v Republiki Sloveniji in Evropski Uniji, kjer se osredotoči na področje avtorskih in sorodnih pravic, predvsem v povezavi s spletnimi tehnologijami. Študentje se tudi s pomočjo seminarske naloge seznanijo s pravnimi vidiki intelektualne lastnine in varstva osebnih podatkov ter znajo sestaviti osnutek avtorske ali kupoprodajne pogodbe za določen namen. Prav tako spoznajo zakonski okvir elektronskih komunikacij in sklepanja pogodb na daljavo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletni in mobilni informacijski sistemi
Pri predmetu študentje spoznajo spletne informacijske sisteme (najpogostejše arhitekture, prednosti in slabosti ter primere dobrih praks) in mobilne informacijske sisteme (razlike med mobilnimi in spletnimi informacijskimi sistemi, načrtovanje prožnih, razširljivih in vseprisotnih informacijskih sistemov). Predmet izpostavi tudi računalništvo v oblaku, tehnologije in načine komunikacije v oblaku ter značilnosti in zmogljivosti mobilnih odjemalcev. Tako študentje spoznajo metode, postopke in procese za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje informacijskih sistemov. Na laboratorijskih vajah študentje okrepijo praktične izkušnje na področju načrtovanja, razvoja in vzdrževanja informacijskih sistemov, pri predmetu pa pripravijo in zagovarjajo tudi seminarsko nalogo.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi
Predmet Spletno komuniciranje in odnosi z javnostmi predstavi različne poglede na komuniciranje in analizira vlogo ter pomen komuniciranja v poslovnem modelu. Najprej se osredotoči na spletno komuniciranje in predstavi razvoj interneta ter njegove ključne lastnosti (interaktivnost, orodja in platforme). Nato se študentje seznanijo z osnovami integriranega tržnega komuniciranja in psihologijo trženja (analiza potrošnika, faze nakupnega procesa). Ta znanja povežejo in jih uporabijo pri spoznavanju komuniciranja preko spleta, ki zajema e-medije, družbena omrežja, iskalnike in spletno oglaševanje. Predmet izpostavi tudi posebnosti odnosov z javnostmi preko mobilnih platform in e-medijev. Študentje pripravijo tudi seminarsko nalogo, kjer pokažejo, da poznajo sodobne oblike spletnega oglaševanja in trženja ter njihove posebnosti in da so sposobni voditi najenostavnejše oblike odnosov z javnostmi na spletu.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Mediji in komuniciranje
Pri predmetu bodo študentje usvojili osnovna komunikološka znanja in kompetence, potrebne za razumevanje množičnega komuniciranja. Spoznali bodo osnovne koncepte teorij komuniciranja in medijskih študij ter osnovne značilnosti vplivov komuniciranja prek različnih medijev na delovanje družbe in posameznikov. Študentje bodo znali demonstrirati zmožnost kritične analize posameznih pojavov medijske komunikacije ter kritično ovrednotiti ustreznosti določenih teorij in modelov za analizo konkretnega problema.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Razvoj uporabniških vmesnikov
Cilj predmeta je seznaniti študente s procesom načrtovanja uporabniškega vmesnika. Predmet predstavi zgodovinski pregled in različne pristope za razvoj uporabniških vmesnikov. Izpostavi tudi vpliv človeških lastnosti na zasnovo vmesnikov, metodologije načrtovanja vmesnikov ter vloge oseb, ki skrbijo za zasnovo uporabniških vmesnikov. Študentje spoznajo vrste spletnih strani (marketinške, viri vsebin, spletne trgovine, aplikacije za e-učenje, socialna omrežja) in njeno strukturo (arhitektura, navigacija, ukazi, grafike, …). Predmet izpostavi tudi uporabo vmesnikov na mobilnih tehnologijah in pomen estetike ter stila, ki ga stran izraža. Študentje tako pridobijo znanja za ustvarjanje uporabniških vmesnikov in skozi projektno nalogo pokažejo sposobnosti sodelovanja v projektih razvoja spletnih rešitev.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
Družbena teorija
Študentje pri predmetu podrobno preučijo posamezne družbene teorije, kot so konfliktna družbena teorija, sociologija družbenega delovanja, simbolni interakcionizem, sociološki funkcionalizem in teorije pozne modernosti. Spoznajo in razumejo ključne teoretske pristope v družbenih vedah, njihov pomen, medsebojne povezave, temeljne medsebojne razlike in podobnosti ter praktično relevantnost, torej kako povezati praktična strokovna vprašanja z družbeno teorijo. Študentje pri predmetu pripravijo tudi empirično nalogo oziroma več krajših nalog.
POVEZAVA NA učni načrt
ECTS: 6 KT
